Profimedia

Oreščki in suho sadje so med prvimi na seznamu, ko pomislimo na zdrave prigrizke. Pest oreščkov je zagotovo bolj zdrava kot industrijsko pridelani prigrizki z veliko količino bele moke, sladkorja in množico zdravju škodljivih aditivov. Toda tudi z zdravo malico se lahko zastrupite!

Rakotvorni aflatoksini

Arašidi, indijski oreščki in pistacije (pa tudi mandlji, lešniki in drugi lupinarji) so poleg fig in drugega suhega sadja, kakavovega zrna, začimb, riža, fižola, sončničnih semen, koruze in drugih žit ter mleka najpogosteje onesnaženi z aflatoksini, ki jih izločajo glive Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus. 

Prehrana

Sladoled ima veliko kalorij, a tudi nekaj prednosti

To so močni rakotvorni strupi, ki se razvijejo pri temperaturi od 25 do 32 stopinj Celzija, zato so pogosteje v toplih in vlažnih krajih. Razvoj plesni in izločanje mikotoksinov se pogosto začne že na polju (na primer na poškodovanih rastlinah po neurju) ali pozneje v skladiščih živil in krme zaradi pretoplih ter preveč vlažnih in slabo zračnih skladišč.

Profimedia

In še slaba novica: če s plesnijo onesnažene pridelke posušimo ali predelamo pri visoki temperaturi, plesni propadejo, toda mikotoksini (med njimi tudi aflatoksini) obstanejo, saj jih toplota in postopki predelave ne uničijo.

Njihovo razraščanje večina proizvajalcev izdelkov iz oreščkov in pridelkov, ki so pogosti gostitelji plesni in glivic, preprečuje z radioaktivnim obsevanjem, ki zagotovo ne koristi zdravju, in s fungicidi, med katerimi jih je osemdeset odstotkov rakotvornih. Ko si torej privoščimo »zdravo« malico, je verjetno, da smo v telo vnesli rakotvorne snovi.

Prehrana

Kaj lahko in česa ne smemo jesti na prazen želodec

Plesniva živila obvezno zavrzite!

Čeprav so nekatera živila najboljša plesniva (na primer nekatere vrste sira), ne pomeni, da vse plesni hrano oplemenitijo. Nekatere vrste plesni vas lahko s strupi celo ubijejo! Če na skuti, vloženi zelenjavi, pašteti … zagledate plesen, obvezno odvrzite lonček oziroma živilo v celoti, saj ne veste, s katero vrsto plesni ali glivic imate opravka ter kako daleč se je razširila, čeprav je videti, da je naseljena le po vrhu.

Profimedia

Kaj pa zdaj?

Naj prenehamo jesti oreščke in druga tvegana živila? To je seveda nesmiselno, sicer bi lahko prenehali jesti vso hrano, ki je morebiti okužena s kakšno nevarno snovjo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da živila, ki so občutljiva za plesni, še posebno pozorno izbiramo (izvor, datum, način shranjevanja …). Vsebujejo lahko mikrotoksine, tudi če niso videti plesniva.

Prehrana

Preverjeni triki, kako izbrati zrel in okusen avokado

Najbolje je, da uživamo zdrave, ekološko rasle sadeže in semena, saj se na nepoškodovanih sadežih, ki so uspevali na naraven način (brez kemije), glivice redkeje razvijejo. Pomembno je, da ne pozabimo tudi na morebitna gojišča glivic v telesu (kandida in druge), ki prav tako proizvajajo nevarne aflatoksine, in to v veliko večjih količinah, kot se pojavljajo na oreščkih.