Zlata ura po porodu: Kaj se zgodi v prvih 60 minutah življenja
Ko se otrok rodi, se svet za trenutek ustavi. A v tem prvem mirnem stiku se v telesu matere in novorojenčka dogaja več, kot si večina predstavlja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Otrok se rodi. Zrak prvič napolni njegova majhna pljuča. V porodni sobi je še vedno čutiti napor, adrenalin in olajšanje. In če okoliščine to dopuščajo, novorojenčka položijo na materine prsi. Koža na kožo. Brez hitenja. Brez prekinitev. Ta prvi stik, ki traja približno eno uro, strokovnjaki imenujejo zlata ura. Ta stik ni zgolj simboličen. Je biološko pomemben.
Kaj se v resnici dogaja v tej uri?
Kot pojasnjuje Marta Borštnar, Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) iz UKC Ljubljana, nemoten takojšnji kožni stik med materjo in novorojenčkom ugodno vpliva na oba.
»Spoznavata se, navajata drug na drugega. Otroku je toplo, uredi se presnovno ravnovesje, stabilizira se raven glukoze. Mirnejša sta dihanje in ritem srca, manj je joka in stresa,« mirno razloži.
Kožni stik vpliva tudi na kolonizacijo z materinimi »dobrimi bakterijami«, ki podpirajo razvoj otrokovega imunskega sistema. Hkrati pa je to najprimernejši čas za prvi podoj, kot uvod v dojenje, še doda Borštnar.
Zlata ura kot temelj dojenja
Novorojenček je po porodu pogosto miren, buden in čuječ, pojasni Cvetka Skale, ki je prav tako Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) in prihaja iz Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
»Če je v kožnem stiku z materjo, opazuje njen obraz, prepozna njen glas in vonj. Vonj dojke ga privlači, zato začne spontano ‘plezati’ proti njej. Z nogicami se odriva, z rokicami masira dojko, liže kožo in vadi gibanje, ki ga bo pripeljalo do bradavice. Večini zdravih, donošenih otrok uspe to spontano v dobri uri po porodu,« opiše Skale. Zlata ura zato ni le prijeten trenutek bližine, temveč uvod v vzpostavljanje dojenja.
Začetek dojenja, pa ni le tehnično vprašanje pravilnega pristavljanja. Je proces, ki se prilagaja otroku. Svetovalka za dojenje iz La Leche League International, Mateja Gerlič ob tem poudarja, da dojenje ni zgolj instinkt, temveč preplet instinkta in naučenega znanja.
»Instinkt je osnova. V modernem času pa smo pogosto naučeni, da ga ne poslušamo. Če ima mati prave informacije in jih združi s svojim instinktom, lahko doseže uspeh,« poudarja Mateja Gerlič.
Skale pa poudari tudi pomen zgodnjega stika. Ob kožnem stiku se namreč sprošča oksitocin, hormon, ki spodbuja izločanje mleka in pomaga maternici, da se začne krčiti, hkrati pa krepi občutek povezanosti z otrokom.
Ta hormon pogosto imenujemo tudi »hormon ljubezni«, v resnici pa gre za zelo konkreten biološki mehanizem, ki podpira začetek dojenja. Zlata ura je prav tisti prostor, kjer se instinkt in znanje prvič srečata.
Po njenih besedah so prve ure ključne za sproščanje hormonov, ki podpirajo nastajanje mleka in krčenje maternice.
Kaj, če zlata ura ni mogoča?
Vsak porod ne poteka po načrtih. Včasih je potreben carski rez. Včasih otrok potrebuje dodatno opazovanje ali oskrbo. Včasih je mama izčrpana ali pod vplivom anestezije.
To ne pomeni, da je možnost za uspešno dojenje izgubljena. Če takojšnji stik ni mogoč, se lahko vzpostavi kasneje. Kožni stik ima pozitivne učinke tudi v naslednjih urah in dneh.
Strokovnjakinje poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se mamica ne počuti krivo, če okoliščine niso bile idealne. Zlata ura je priložnost, ne preizkus materinstva.
Kaj lahko mamica vpraša že pred porodom?
Če si nosečnica želi nemotenega kožnega stika, je smiselno, da se o tem pozanima že pred porodom. Vprašanja, ki jih lahko zastavi porodnišnici ali ginekologu, so na primer:
- Ali omogočate neprekinjen kožni stik takoj po rojstvu?
- Kako ravnate v primeru carskega reza?
- Ali je prvi podoj mogoč že v porodni sobi?
- Kako podpirate začetek dojenja v prvih urah?
Preverjene informacije in jasna pričakovanja lahko zmanjšajo negotovost in pomagajo, da je začetek mirnejši.
Če se kljub temu pojavijo težave ali negotovost, je pomembno, da mamica poišče strokovno podporo.
Na voljo so patronažne medicinske sestre, izbrani ginekologi in pediatri ter mednarodno certificirane svetovalke za dojenje (IBCLC). Podporo nudijo tudi društva za pomoč pri dojenju in porodnišnice.
V naslednjih člankih bomo skupaj s strokovnjakinjami odpirali pomembna vprašanja, korak za korakom – od prvih podojev in bolečih bradavic do mastitisa, shranjevanja mleka in dolgoročnih koristi dojenja za mater in otroka.
