Koliko pesticidov ostaja na hrani, ki jo uživamo vsak dan?
EFSA ugotavlja, da je velika večina živil v EU skladna z mejnimi vrednostmi za pesticide, tveganje za zdravje potrošnikov pa ostaja nizko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je po analizi vzorčenja živil na ostanke pesticidov v EU v letu 2024 ugotovila, da je bila velika večina živil skladna z zakonodajo. To pomeni, da tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih ostaja nizko. Delež neskladnih živil v Sloveniji je bil primerljiv z ugotovitvami agencije.
Ugotovitve temeljijo na analizi več kot 125.000 vzorcev živil iz vse Evropske unije. Kot je danes objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, rezultati kažejo, da je velika večina živil skladnih, s tem pa je tudi tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v hrani še naprej nizko.
Vsako leto je vzorcev več tisoč
Države članice EU ter Norveška in Islandija vsako leto odvzamejo več tisoč vzorcev najpogosteje uživanih živil, rezultate pa posredujejo agenciji EFSA. Vsaka tri leta se vzorčijo enaka živila, kar omogoča spremljanje dolgoročnih trendov.
V letu 2024 so analizirali 9842 vzorcev jajčevcev, banan, brokolija, gojenih gob, grenivk, melon, sladke paprike, namiznega grozdja, deviškega oljčnega olja, pšenice, govejega maščobnega tkiva in jajc. Z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi za ostanke pesticidov je bilo skladnih 98,8 odstotka vzorcev. Leta 2021 je bil ta delež 98,7 odstotka.
V več kot 40 odstotkih primerov pesticidov niso zaznali
V 43,1 odstotka vzorcev ostankov pesticidov niso zaznali, 54,5 odstotka vzorcev pa je vsebovalo enega ali več ostankov pesticidov znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Mejne vrednosti so bile presežene v 2,4 odstotka vzorcev, potrjeno neskladnih pa je bilo 1,2 odstotka vzorcev.
»V primeru ugotovljenih neskladij pristojni organi v državah članicah sprejmejo ukrepe, sorazmerne s tveganjem za potrošnike,« pojasnjuje uprava.
Poleg vzorčenja, ki ga usklajuje EU, večletni nacionalni nadzorni programi držav članic zajemajo še dodatne preglede. Pri izbiri živil države upoštevajo pomen posameznih živil v trgovini ali nacionalni prehrani, pretekle ugotovitve o višjih ravneh ostankov pesticidov, vzorce uporabe pesticidov in zmogljivosti nacionalnih laboratorijev.
Rezultati primerljivi s prejšnjimi leti
V okviru teh programov je bilo od 86.449 vzorcev 98,2 odstotka znotraj dovoljenih mejnih vrednosti, kar je primerljivo s prejšnjimi leti. Leta 2023 je bil ta delež 98 odstotkov, leta 2022 pa 97,8 odstotka.
V skoraj 60 odstotkih vzorcev ostankov pesticidov niso zaznali. En ali več ostankov znotraj dovoljenih mejnih vrednosti je vsebovalo 38,3 odstotka vzorcev. Mejne vrednosti so bile presežene v 3,3 odstotka vzorcev, potrjeno neskladnih pa je bilo 1,8 odstotka vzorcev.
»Znanstveniki agencije EFSA so ocenili, da je tveganje za zdravje potrošnikov zaradi ocenjene izpostavljenosti ostankom pesticidov v živilih, vzorčenih v letu 2024, nizko,« navaja uprava.
Poostren nadzor uvoza
Poročilo EFSA letos prvič ločeno obravnava tudi rezultate vzorčenja v okviru poostrenega nadzora uvoza. Ti pregledi potekajo na mejah EU in so usmerjeni v določena tveganja, živilske izdelke in države.
Od 39.433 analiziranih vzorcev živil jih 38,3 odstotka ni vsebovalo ostankov pesticidov nad mejnimi vrednostmi iz zakonodaje EU, 56,2 odstotka pa je vsebovalo ostanke pesticidov v okviru dovoljenih mejnih vrednosti. Približno 5,5 odstotka vzorcev je mejne vrednosti preseglo, 3,6 odstotka pa jih je bilo neskladnih. Ta živila niso bila sproščena na trg EU.
V Sloveniji je bilo leta 2024 v okviru letnega programa vzorčenja, uradnega nadzora ob uvozu in dodatnega nadzora odvzetih 1526 vzorcev živil za preverjanje vsebnosti ostankov pesticidov.
Tvegamo zdravje, če vrednosti presegajo mejne?
Vzorčili so svežo in zamrznjeno zelenjavo, sveže in zamrznjeno sadje, žita in izdelke iz žit, živila živalskega izvora, otroško hrano, prehranska dopolnila, predelana živila ter nekatera druga živila. Po poreklu je bila nekaj manj kot petina vzorcev iz Slovenije, približno tretjina iz drugih držav članic EU, nekaj več kot polovica pa iz tretjih držav.
Analize so pokazale, da je bil delež neskladnih živil v Sloveniji primerljiv z ugotovitvami iz poročila EFSA. Največ neskladnih živil, 4,8 odstotka, so ugotovili v okviru uradnega nadzora ob uvozu. Ta živila niso bila dana na trg, saj so bila zaradi neskladnosti zavrnjena že na meji.
Uprava ob tem poudarja, da neskladnost z mejno vrednostjo še ne pomeni nujno, da živilo predstavlja tveganje za zdravje. Za vsako neskladno živilo se pripravi ocena tveganja, ki določi, ali je živilo varno za potrošnike.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
