Profimedia

Dojenje je naraven proces, pri katerem mati prehranjuje otroka z lastnim mlekom. Strokovnjaki Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da materino mleko vsebuje vse nujne hranilne snovi za optimalen razvoj novorojenčka.

Dojenje pa ne koristi le otroku. Pri materi sprošča hormon oksitocin, ki spodbuja krčenje maternice in zmanjšuje poporodno krvavitev. Redno dojenje znižuje raven estrogena, kar prispeva k manjši verjetnosti za razvoj raka dojk in jajčnikov. Poleg tega izboljšuje presnovne procese, kar dolgoročno pomaga preprečevati srčno-žilne bolezni. Študije so prav tako pokazale, da ima pomembno vlogo pri zniževanju ravni kortizola in podpira hormonsko ravnovesje, kar zmanjšuje tveganje za poporodno depresijo.

Materinstvo

V Sloveniji za poporodno depresijo trpi več kot 3000 mamic

Trpljenje duše

Depresija: Ženske zbolevajo dvakrat pogosteje

Zakaj je bistveno dojenje prvo uro po porodu

V Sloveniji se več kot 90 odstotkov mater odloči za dojenje takoj po porodu, vendar po podatkih NIJZ že po nekaj tednih odstotek pada – pri šestih mesecih je izključno dojenih le še približno 25  odstotkov otrok. Najbolj dragoceno je dojenje prvo uro po porodu. Takrat je mleko, tako imenovani kolostrum, namreč izjemno bogato z imunoglobulini, protitelesi in hranili, ki novorojenčku nudijo temeljno zaščito pred okužbami.

Profimedia

Vpliv carskega reza na dojenje

Po raziskavah Univerze v Oxfordu in Yale Medicine imajo ženske, ki rodijo s carskim rezom, kar 46 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo začele dojiti v prvi uri po porodu. Na to vplivajo omejena gibljivost, bolečine po operaciji in kasnejši stik z novorojenčkom.

Priporočena dolžina dojenja in dodatne koristi

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF prvih šest mesecev priporočata izključno dojenje, ki naj nato skupaj z uvajanjem druge hrane traja do otrokovega drugega leta ali dlje, če to ustreza materi in otroku. Dolgotrajno dojenje prinaša številne koristi – otroku še naprej omogoča imunsko zaščito in čustveno varnost, materi pa dodatno zmanjšuje tveganje za raka in osteoporozo.

Maligna obolenja

Rakave bolezni: pojavnost se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila

· Bolezni

Osteoporoza: Tiha bolezen, ki lahko oslabi vaše kosti

Kaj se zgodi, če dojenje traja več let

Dolgotrajno dojenje, torej po drugem ali tretjem letu starosti, ni škodljivo, če je otrok ustrezno prehransko podprt tudi z drugo hrano. Raziskave, objavljene v publikacijah American Academy of Pediatrics, kažejo, da podaljšano dojenje lahko celo zmanjša tveganje za otroško debelost in spodbuja močnejšo čustveno povezanost med materjo in otrokom. Negativnih zdravstvenih posledic za otroka ob hkratni uravnoteženi prehrani ni, lahko pa mama občuti več socialnih ali kulturni pritiskov. Dojenje sicer včasih sproži tudi določene zdravstvene zaplete.

Profimedia

Zdravstveni zapleti pri dojenju 

Mastitis

Gre za vnetje mlečne žleze, ki se kaže z bolečino, rdečino, oteklino in pogosto tudi vročino. Prizadene okoli 10 odstotkov doječih mater. Najpogosteje nastane zaradi zastoja mleka ali okužbe. Zdravljenje vključuje redno praznjenje dojke, hlajenje, počitek in po potrebi antibiotike. Preventiva vključuje pogosto dojenje in pravilno lego otroka.

Poškodbe bradavic

Razpoke in bolečina na bradavicah so običajno posledica nepravilnega pristavljanja otroka. Zdravljenje vključuje uporabo zaščitnih mazil in pomoč svetovalke za dojenje. Ob pravilni tehniki se stanje hitro izboljša.

Zastoj mleka

Zastajanje mleka se pojavi, ko dojka ni redno izpraznjena. Povzroča nelagodje, napetost in lahko vodi v mastitis. Pomaga redno dojenje ali izčrpavanje mleka, blagi topli obkladki in masaža dojke.

Po podatkih iz raziskovalnih centrov WHO in UKC Ljubljana večina omenjenih zapletov izzveni brez dolgotrajnih posledic, če jih pravočasno prepoznamo in ustrezno ukrepamo.

Profimedia

Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost dojenja

Uspeh dojenja ni odvisen le od volje matere, temveč tudi od zdravstvene oskrbe, podpore v porodnišnici in doma ter družbenih okoliščin. Velik vpliv imajo med drugim delovni pogoji po porodniškem dopustu, možnost črpanja mleka na delovnem mestu in podporno okolje v družini.

V Sloveniji porodnišnice sodelujejo v mednarodnem programu Novorojencem prijazna porodnišnica (Baby-Friendly Hospital Initiative), ki spodbuja zgodnje dojenje in stik kože na kožo takoj po porodu. Pomembno vlogo pri vzpostavitvi uspešnega dojenja imajo tudi usposobljeno osebje in svetovalke za laktacijo.

Svetovni teden dojenja

Svetovni teden dojenja poteka vsako leto med 1. in 7. avgustom, ko po svetu potekajo aktivnosti za ozaveščanje o pomenu dojenja. Pobudo so leta 1992 zagnali WHO, UNICEF in Svetovna zveza za dojenje (WABA). Namen svetovnega dneva dojenja je okrepitev podpore doječim materam, spodbuda izključno dojenju v prvih šestih mesecih ter zaščita pravice do dojenja tako doma kot v bolnišnicah in na delovnem mestu.