Shutterstock

Doječe mamice se pri dojenju srečujejo s številnimi izzivi, zlasti na začetku, pri vzpostavljanju dojenja. Največ težav se praviloma pojavi prav v prvih desetih do štirinajstih dneh po porodu, ko se mamica in otrok šele spoznavata in oba učita dojenja.

V tem času se najpogosteje pojavijo težave pri pristavljanju otroka k dojki, boleče ali poškodovane bradavice, zastojna dojka in mastitis. Ti izzivi vplivajo na sam proces razvoja dojenja pri posameznem doječem paru, zato je izjemno pomembno, da mamice ob težavah poiščejo ustrezno pomoč.

Kot poudarjata avtorica knjige Želim dojiti Mojca Vozel in Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) iz Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale se največ zapletov pojavi zaradi napačnih ali nepopolnih informacij. Ne zato, ker dojenje ne bi bilo mogoče ali ker bi bilo z materjo ali otrokom fiziološko kaj narobe. 

Mateja Gerlič, svetovalka za dojenje pri La Leche League International, ob tem dodaja, da je dojenje pravzaprav preplet instinkta in veščine. »Instinkt je osnova. V modernem času pa smo pogosto naučeni, da ga ne poslušamo. Če ima mati prave informacije in jih združi s svojim instinktom, lahko doseže uspeh.«

Dojenje ni urnik

»Ena najpogostejših napak v prvih dneh je pričakovanje, da bo novorojenček jedel po časovni shemi. V resnici novorojenček ni dojen po urniku, ampak glede na svoje potrebe. V prvih dneh po porodu je povsem običajno, da se doji od osem do dvanajstkrat v 24 urah,« razloži Skale. In kot poudarja, je običajno tudi tako imenovano »dojenje v skupku«, kar pomeni, da se otrok doji večkrat zaporedoma s krajšimi časovnimi presledki.

Po takšnem dojenju nekateri otroci za daljši čas zaspijo. To ni znak, da mleka ni dovolj. To je normalen vzorec.

Mojca Vozel ob tem opozarja, da se zapleti pogosto začnejo tam, kjer se dojenje začne obravnavati kot sistem obrokov in intervalov. Dojenje ni obrok v klasičnem smislu. Je proces, ki se prilagaja otroku.

Mateja Gerlič pa dodaja, da je začetek lahko naporen tudi zaradi širšega konteksta: »Navkljub pogosto nerealnim pogledom o porodu in materinstvu je potrebno poudariti, da je, še posebej na začetku, naporno. Matere dobijo novo vlogo v življenju, prav tako divjajo hormoni.« Prvih nekaj tednov zato ni le tehnično učenje dojenja, ampak tudi čustveno in telesno prilagajanje na popolnoma novo življenjsko obdobje.

Shutterstock

Dojenje

Dojenje: Vez med mamo in dojenčkom, ki podpira zdravje obeh

Ni za vsako nosečnost

Porod na domu v Sloveniji: Redka odločitev, ki odpira veliko vprašanj

Naval mleka in strah, da ga je zmanjkalo

Prve dni po porodu običajno pride do spontanega navala mleka. Dojke so takrat težke, polne, lahko se pojavi občutek tiščanja ali pritiska. Pomagajo topli obkladki pred dojenjem, pogosto in pravilno pristavljanje otroka ter po dojenju za krajši čas hladni obkladki.

Nato se zgodi nekaj, kar številne mamice prestraši: mleka je vedno več, dojke pa niso več tako težke. Napetost izgine, občutek polnosti popusti. Veliko mamic se v tem trenutku ustraši, da je mleka zmanjkalo. A mleko ostane. Spremeni se le občutek.

»Spreminjata se tudi videz in barva mleka. Kolostrum je na začetku rumen do živo rumen. Sčasoma se spremeni v prehodno mleko in najkasneje v desetih do štirinajstih dneh v zrelo mleko. Postaja vedno bolj belo, včasih celo sivkasto vodeno. Toda na kakovosti ne izgublja – otroku nudi vse, kar potrebuje za rast in razvoj. Sestava mleka je natančno prilagojena otrokovi starosti,« navaja Skale.

Težji porod in utrujen novorojenček

Mojca Vozel razloži, da se zapleti pogosto pojavijo tudi zaradi vpliva težjega poroda. »Nekateri novorojenčki so lahko več dni ali celo več tednov utrujeni od zahtevnega poroda. Nimajo moči, da bi aktivno sesali. Preveč spijo in ne javijo, ko so lačni.«

Takrat mamice pogosto mislijo, da je z njihovim mlekom nekaj narobe. V resnici otrok morda potrebuje več spodbude, več budnosti, več podpore pri pristavljanju.

Obstaja veliko načinov za spodbujanje zaspančkov in za sesanje brez sesalne zmede. Če mamici kdo te možnosti razloži, je zelo verjetno, da se bo otrok prej ali slej naučil dojiti. »Mamice imajo danes pogosto premalo pomoči, zato vsaki priporočam, da se obdaja z ženskami, ki so vsaj leto dni dojile enega ali več svojih otrok,« navaja Vozel.

Izzivi dojenja

Naravna pot do zdravja in bližine z novorojenčkom - kako dolgo Slovenke dojimo?

Shutterstock

Nepravilno pristavljanje in mastitis

Pri težavah z dojenjem ima ključno vlogo pravilno pristavljanje. Svetovalka Mateja Gerlič to zelo jasno povzame.

»Za uspešno dojenje so potrebne le tri stvari: pravilno pristavljanje, učinkovito praznjenje dojke in dovolj pogosto ponavljanje dojenja.«

Če otrok ni pravilno pristavljen, ne stimulira dojke pravilno in mehanizem povpraševanje–ponudba ne deluje na pravi način. Prav tako lahko poškoduje tkivo bradavice in nepravilno pristavljanje prepoznamo predvsem z bolečim dojenjem.

»Ko otrok ni pravilno pristavljen, ne prazni dojke učinkovito in zaradi tega lahko ostaja mleko v mlečnih vodih. To lahko pripelje do zamašenosti vodov. Ko se temu pridruži vnetje (rdečina, zelo boleče tkivo na dotik, vročina), je to mastitis, ki je vnetje tkiva dojke.«

Ob tem Gerlič poudarja še eno pomembno informacijo: »Ob mastitisu ni potrebno nehati dojiti. Zdravnik lahko predpiše zdravila, ki so skladna z dojenjem.«

Teden dojenja

Kako dojiti v javnosti? Pravni in kulturni vidiki dojenja

Nastavki za dojenje in napačni nasveti

Težave se lahko pojavijo tudi zaradi prezgodnje uporabe nastavkov za dojenje (dud, cucljev na steklenički). Prezgodnja uporaba lahko povzroči zmedo pri sesanju in oteži pravilno pristavljanje na dojko.

Mojca Vozel opozarja, da so prvi tedni občutljivi in da napačen nasvet lahko hitro sproži niz težav. Mamice danes pogosto nimajo dovolj praktične podpore, zato svetuje, da se obdajo z ženskami, ki so dojile enega ali več svojih otrok vsaj leto dni.

»Težave so v prvih tednih pogosta reč. Kako si jih razložite in kako jih rešite, pa je odvisno od tega, kdo vas obdaja in kakšno pomoč imate.« Prav razlaga in podpora pogosto odločita, ali bo težava postala ovira ali le prehodna faza.

Če se pojavijo bolečine, povišana temperatura, občutek, da otrok ne napreduje ali če mamico preplavi negotovost, je pomembno, da pomoč poišče pravočasno. Na voljo so patronažne medicinske sestre, izbrani ginekologi in pediatri ter mednarodno certificirane svetovalke za dojenje (IBCLC). Podporo nudijo tudi društva za pomoč pri dojenju in porodnišnice.

V naslednjih tednih bomo skupaj s strokovnjakinjami odpirali še druge teme, od zlate ure po porodu, prvih podojev, bolečih bradavic in mastitisa do prehrane, shranjevanja mleka in dolgoročnih koristi dojenja za otroka in mamo. Korak za korakom, z veliko prostora za vprašanja, ki si jih mamice pogosto ne upajo naglas izreči.