Konec digitalne evforije: v šolah bo manj zaslonov in več pisanja na roko
Po letih digitalizacije šolstva ena Avstrija obrača smer: manj zaslonov, več knjig, pisanja na roko in branja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po letih pospešene digitalizacije šolstva se Avstrija obrača nazaj k bolj tradicionalnim metodam poučevanja. Več poudarka bo na pisanju na roko, knjigah in vsakodnevnem urjenju branja, digitalne naprave pa bodo učenci dobili pozneje.
Avstrija je v zadnjih letih močno vlagala v digitalizacijo šolstva, zdaj pa se je smer začela spreminjati. Zaradi slabših bralnih dosežkov učencev in vse pogostejših opozoril, da digitalne naprave pri pouku povzročajo tudi motnje in odvračajo pozornost, želi avstrijsko ministrstvo za izobraževanje več prostora nameniti analognim oblikam učenja.
Spremembe bodo najbolj občutili mlajši učenci. Osebnih digitalnih naprav, kot so prenosniki in tablice, po novem ne bodo več dobili že ob začetku petega razreda, temveč šele v drugem semestru šestega razreda. Prva generacija učencev, ki jo bo sprememba zajela, naj bi svojo napravo prejela šele februarja 2029 – približno leto in pol pozneje kot doslej.
Milijonski prihranki
Sprememba ne bo vplivala le na način poučevanja, ampak tudi na državni proračun. Avstrija naj bi s poznejšo dobavo naprav leta 2027 prihranila približno 30 milijonov evrov, leta 2028 pa že okoli 50 milijonov evrov.
A denar naj ne bi bil edini razlog za spremembo. Ministrstvo želi predvsem znova okrepiti temeljne veščine, med katerimi je tudi pisanje na roko.
»Pisanje na roko je bistvenega pomena za pridobivanje temeljnih kompetenc,« so po poročanju Kronen Zeitung sporočili z avstrijskega ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi minister Christoph Wiederkehr.
Več branja in manj zaslonov
Pomemben del nove usmeritve bo tudi izboljšanje bralne pismenosti. Ministrstvo napoveduje večji poudarek na tako imenovanem diagnostično podprtem spodbujanju branja. V šolah naj bi uporabljali tudi bralne mentorje in nove metode, med njimi tako imenovani »bralni pas«. Gre za pristop, pri katerem je vsak dan določen čas v pouku namenjen izključno ciljnemu urjenju branja.
Sporočilo ministrstva je pri tem precej jasno: branje naj ne bo več zgolj naloga učiteljev nemščine, temveč odgovornost celotne šole.
Avstrija ni edina
Podoben premik je mogoče opaziti tudi drugod po Evropi. Švedska, ki je bila v preteklosti pogosto predstavljena kot ena od vodilnih držav pri uvajanju digitalnih tehnologij v izobraževanje, po letih digitalizacije znova namenja več denarja tiskanim učbenikom in mladinski literaturi.
Tudi v Avstriji tako vse glasneje razmišljajo o vprašanju, koliko digitalizacije je v šolah dejansko koristne in kdaj lahko začne škodovati učenju.
Od leta 2025 je v avstrijskih osnovnih in srednjih šolah ter nižjih razredih gimnazij že v veljavi prepoved uporabe mobilnih telefonov.
»Otroci najprej potrebujejo jezik, gibanje in igro«
Spremembo smeri podpira tudi predstavnik avstrijske socialdemokratske stranke SPÖ za področje izobraževanja Heinrich Himmer. »Otroci najprej potrebujejo jezik, gibanje, igro in socialne odnose v resničnem svetu,« je povedal.
Ob tem opozarja, da branje ne sme postati privilegij otrok iz družin, ki si lahko privoščijo dodatno pomoč. Zavzema se za brezplačno in dostopno pomoč pri branju za vsakega otroka, ne glede na njegovo poreklo ali finančni položaj družine.
Avstrijski premik tako odpira širše vprašanje, s katerim se vse pogosteje ukvarjajo tudi druge evropske države: ali je več tehnologije v učilnicah vedno tudi več znanja – ali pa je pri določenih starostih bolje, da imajo otroci v rokah svinčnik in knjigo namesto tablice?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
