Obrambi dodatnih 296 milijonov, skoraj toliko kot kulturi za celo leto
Obrambni resor bo po rebalansu dobil skoraj 21 odstotkov več kot po prvotnem načrtu. Večina dodatka prihaja neposredno iz državnega proračuna, vlada pa še ni pojasnila, katere velike nakupe bo z njim financirala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še julija je bila Slovenija po Natovi oceni edina članica zavezništva pod dvema odstotkoma BDP za obrambo. Dva meseca pozneje Janševa vlada računa, da bo leto končala pri 2,03 odstotka. Razliko je v veliki meri zapolnila z dodatnimi 296 milijoni evrov za obrambni resor.
Prav ta premik je bil v ospredju ponedeljkovega srečanja Janeza Janše in generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja v Bruslju. Rutte je Slovenijo označil za zanesljivo zaveznico, a obenem spomnil, da je imela težave z obrambno porabo.
»Slovenija je že bila zanesljiva zaveznica, vendar smo imeli nekoliko težav pri obrambni porabi,« je dejal. Po pogovorih je dodal, da je od Janše dobil »absolutno zavezo« za preseganje dveh odstotkov BDP in verodostojno pot proti 3,5 odstotka do leta 2035.
Za novo številko pa stoji precejšen poseg v letošnji proračun. Po prvotnem načrtu je imel obrambni resor letos na voljo 1,416 milijarde evrov. Septembrski rebalans ta znesek zvišuje na 1,7125 milijarde evrov. To je 296,2 milijona evrov oziroma skoraj 21 odstotkov več.
Dodatnih 296 milijonov evrov za obrambni resor je za občutek skoraj toliko, kot po rebalansu znaša celoten letni proračun ministrstva za kulturo. Ta bo imel na voljo približno 296 milijonov evrov.
Večina dodatnega denarja je bila dogovorjena že julija
Povečanje ni nastalo tik pred Janševim odhodom v Bruselj. Že prvi julijski razrez rebalansa je MORS namenjal 1,6525 milijarde evrov, približno 236 milijonov več od prvotnega načrta. Septembrska različica je dodala še 60 milijonov.
Tudi izvor denarja je precej jasen. Od prvega julijskega povečanja je bilo več kot 212 milijonov evrov dodatnih integralnih sredstev državnega proračuna, približno 24 milijonov pa namenskih sredstev. Evropski denar za MORS se takrat ni povečal.
Janša je v Bruslju poudaril, da povečanja ne razume kot plačevanje računa Natu. »Mi ne povečujemo sredstev za obrambo zato, ker je to obveza do Nata ali pa ker je nekdo tako ukazal,« je dejal.
Namen je po njegovih besedah povečati domače obrambne zmogljivosti. »Ne gre za to, da bomo mi povečali sredstva za to, da bo nekdo zadovoljen, ampak gre za to, da bomo povečali naše obrambne kapacitete.«
Golobova vlada je dva odstotka računala drugače
Prav pri tem se pokaže ena največjih razlik med obema vladama.
Golobova vlada je v obrambni račun vključevala tudi širši nabor projektov dvojne rabe. Med njimi so bili železnice, pristaniška infrastruktura in drugi prometni projekti, ki imajo civilno uporabo, vendar so lahko pomembni tudi za premike vojske in logistiko.
Spomladi je Natova ocena Sloveniji za leto 2025 še pripisovala 2,04 odstotka BDP za obrambo. Pozneje je Nato približno 360 milijonov evrov infrastrukturnih projektov iz jedrnega obrambnega izračuna izločil. Končni podatek za leto 2025 je zato padel na 1,57 odstotka BDP. Takratni obrambni minister Borut Sajovic je razliko pojasnjeval predvsem z načinom knjiženja.
Janševa vlada je šla po bolj neposredni poti. Namesto širjenja nabora projektov je skoraj 300 milijonov evrov dodala neposredno finančnemu načrtu obrambnega resorja.
Obramba dobi največji dodatek
Dodatnih 296 milijonov ni bilo odvzetih enemu samemu resorju.
Z rebalansom namreč raste celoten državni proračun. Odhodki se povečujejo s 17,671 na 18,762 milijarde evrov, torej za približno 1,09 milijarde.
Obramba predstavlja približno 27 odstotkov tega povečanja.
Več denarja pa pomeni tudi izbiro. Vsak evro, namenjen vojski, ob enakih prihodkih in primanjkljaju ni več na voljo za druge naloge države.
Največji absolutni dodatek med ministrstvi tako dobi obramba. Velika povečanja imajo tudi finance, socialni in izobraževalni resor ter zdravstvo.
Kam bo šlo dodatnih 296 milijonov
Proračunski dokumenti precej natančno pokažejo, koliko več denarja dobi obramba. Manj natančni so pri odgovoru, kaj bo država za ta denar kupila oziroma zgradila.
Tudi Janša v Bruslju konkretnega seznama ni predstavil. Dejal je, da bo Slovenija vlagala »v človeške zmogljivosti in seveda v moderno tehniko, ki je potrebna za to, da se lahko branimo«.
Pri oklepnikih je bil konkretnejši pri kritiki prejšnje vlade. Odpoved pogodbe za Boxerje je označil za škandal in opozoril, da so vozila zdaj dražja, dobavni roki pa daljši.
Novega tipa oklepnika ali novega postopka nabave ni napovedal. Kot še večjo težavo je izpostavil pomanjkanje ljudi.
Rutte je medtem opozoril, da novi Natov cilj 3,5 odstotka BDP ni naključno izbrana številka, temveč izhaja iz konkretnih zmogljivosti, ki jih morajo članice zagotoviti. Poleg ljudi, tankov in letal je omenil tudi brezpilotnike, umetno inteligenco in sisteme za obrambo pred droni.
Slovenija ima tako po rebalansu bistveno več denarja za obrambo. Julija jo je Nato za leto 2026 ocenjeval pri 1,61 odstotka BDP, Janševa vlada pa po septembrskem povečanju računa na 2,03 odstotka.
Koliko te razlike bo do konca leta tudi dejansko porabljene in kaj bo Slovenija za skoraj 300 milijonov dodatnega denarja dobila, pa rebalans za zdaj še ne pove.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
