Shujšali so, a niso postali bolj srečni: Kaj razkriva nova študija?
Milijoni po svetu jemljejo zdravila za hujšanje. Nova obsežna študija pa kaže, da izguba kilogramov sama po sebi ne prinese tudi boljše kakovosti življenja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravila za zdravljenje debelosti, so po svetu vse bolj razširjena. Nova obsežna študija, o keri je pisal Euronews, pa opozarja, da učinek na tehtnici še ne pomeni tudi splošnega izboljšanja počutja in kakovosti življenja. Zakaj?
Kaj že vemo
Ob letošnjem svetovnem dnevu debelosti je prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, opozoril na podoben paradoks: čeprav so na voljo zelo učinkovita zdravila, bi jih brez zadržkov vzelo le 20 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov pa pod nobenim pogojem.
Najpogosteje je razlog strah pred stranskimi učinki. Hkrati je kar 54 odstotkov ljudi raje posegalo po prehranskih dopolnilih, za katera v večini primerov ni dokazov o učinkovitosti.
Cevc je takrat opozoril tudi, da bi debelost, če jo obravnavamo zgolj kot vprašanje volje, težko obvladali. Gre namreč za kronično bolezen, pri kateri je zdravljenje z zdravili le en del sistemske rešitve. Nova študija te besede zdaj tudi potrjuje.
Kaj je pokazala nova študija?
Raziskovalci so analizirali 262 kliničnih preskušanj, v katera je bilo vključenih približno 100.000 udeležencev, preučevali pa so 19 različnih učinkovin. Ugotovili so, da je večja izguba telesne teže dosledno spremljala tudi višjo stopnjo neželenih učinkov in pogostejšo prekinitev zdravljenja.
Udeleženci so izpolnjevali standardizirane vprašalnike o kakovosti življenja, povezani z zdravjem. Raziskovalci so primerjali, kako so se rezultati spremenili pri jemanju zdravil v primerjavi s samo spremembo življenjskega sloga, in ugotovili, da pri glavnih zdravljenjih ni prišlo do klinično pomembnega izboljšanja kakovosti življenja.
Avtorji študije so navedli, da večina učinkovin kakovosti življenja ne izboljša bistveno in da le redke izmed njih kažejo koristi za srce in ožilje.
Katera zdravila so trenutno najučinkovitejša?
Med vsemi preučenimi zdravljenji sta največje zmanjšanje telesne teže dosegla tirzepatid (učinkovina v zdravilih Mounjaro in Zepbound) ter cagrisema, ki za zdaj še ni odobrena za klinično uporabo.
Podkožni semaglutid (Ozempic, Wegovy) ima trenutno najmočnejše dokaze za zmanjšanje umrljivosti in resnih srčno-žilnih dogodkov, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Cena uspeha
Tako tirzepatid kot semaglutid so povezali tudi s škodljivim zmanjšanjem puste telesne mase, torej skupne telesne teže brez maščobe. Nizka pusta telesna masa je povezana z večjim tveganjem za padce, zlome kosti in prezgodnjo smrt.
Avtorji študije so opozorili, da je imela večina analiziranih preskušanj kratko obdobje spremljanja in da so za razumevanje dolgoročnih učinkov novejših zdravil potrebne dodatne raziskave.
Zakaj kakovost življenja ni isto kot številka na tehtnici
Raziskovalci, ki v študiji niso sodelovali, opozarjajo, da je treba ugotovitve o kakovosti življenja razlagati previdno, saj se način njenega merjenja med raziskavami precej razlikuje.
Kakovost življenja je zapleten in oseben pojem, standardizirani vprašalniki pa ne zajamejo nujno vseh vidikov izkušnje zdravljenja, ki naj bi bili pomembni za posameznika.
Avtorji študije poudarjajo, da je debelost vse bolj prepoznana kot zapletena kronična bolezen in da zanašanje zgolj na izgubo teže kot merilo uspeha zdravljenja preveč poenostavi njene koristi in tveganja, hkrati pa lahko krepi stigmo, povezano s to boleznijo.
Kot je povzel eden od raziskovalcev, ki v študiji ni sodeloval: številka na tehtnici pove le del zgodbe o zdravju, funkciji in kakovosti življenja – ne vse.
Kaj to pomeni za slovenske bolnike?
Ta nova študija se lepo naveže na tisto, kar je stroka pri nas opozarjala že spomladi: da zdravila same debelosti ne rešijo in da je stigma (prepričanje, da je vse le stvar volje) še vedno velika ovira pri iskanju pomoči.
Podatek, da le petina ljudi zdravilom brez zadržkov zaupa, zdaj dobiva dodatno ozadje: tudi tisti, ki zdravila jemljejo in izgubijo kilograme, po novih ugotovitvah ne poročajo nujno o bistveno boljšem počutju.
Tudi ta nova študija tako potrjuje, da je pri odločanju za zdravljenje z zdravili za hujšanje pomembno imeti realna pričakovanja in se o morebitnih tveganjih ter koristih pogovoriti z zdravnikom.
