Ti dve vrsti raka sta povezani z največjim tveganjem za možgansko kap
Nova raziskava kaže, da imajo bolniki z rakom večje tveganje za možgansko kap, zlasti v prvih mesecih po diagnozi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Diagnoza raka ne vpliva le na organ, v katerem se je bolezen razvila. Rak lahko spremeni tudi procese strjevanja krvi in poveča vnetno dogajanje v telesu, kar lahko pri nekaterih bolnikih poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov. Nova obsežna raziskava kaže, da je zaradi tega po odkritju raka večje tudi tveganje za ishemično možgansko kap.
Raziskovalci so analizirali podatke več kot 182.000 odraslih, starejših od 40 let, ki so jim v Izraelu med letoma 2014 in 2021 prvič diagnosticirali invazivnega raka. V prvem letu po diagnozi je bilo tveganje za prvo ishemično možgansko kap približno 1,8-krat večje kot v splošni populaciji.
Najbolj kritični so prvi trije meseci
Povečano tveganje ni bilo enakomerno razporejeno skozi vse leto. Najizrazitejše je bilo neposredno po diagnozi raka.
V prvih treh mesecih je bila pojavnost ishemične možganske kapi približno 2,5-krat večja od pričakovane. Med tretjim in šestim mesecem je bila 1,6-krat večja, med šestim in dvanajstim pa približno 1,5-krat večja.
To pomeni, da so lahko prvi meseci po odkritju raka pomembno obdobje za oceno dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, še posebej pri bolnikih, ki imajo že sicer povišan krvni tlak, sladkorno bolezen ali druge dejavnike tveganja.
Na vrhu rak trebušne slinavke
Med posameznimi vrstami raka so bile razlike velike. Največje povečanje tveganja so raziskovalci ugotovili pri raku trebušne slinavke. Pri teh bolnikih je bila pojavnost prve ishemične možganske kapi v prvem letu po diagnozi približno 5,9-krat večja kot v splošni populaciji.
Visoko je bil tudi rak pljuč, pri katerem je bilo tveganje približno 3,9-krat večje. Povečano tveganje so zaznali tudi pri raku žolčnika, želodca, sečnega mehurja in jeter, mieloični levkemiji ter nekaterih malignih tumorjih možganov in živčevja.
Pri nekaterih redkejših vrstah raka, denimo raku požiralnika in žolčnika, so bile številke sicer visoke, vendar je bilo primerov razmeroma malo, zato jih je treba razlagati previdno.
Zakaj lahko rak vpliva na strjevanje krvi?
Raziskava ni bila namenjena neposrednemu ugotavljanju vzroka, zakaj se tveganje poveča. Ena od možnih razlag pa je hiperkoagulabilnost oziroma povečana nagnjenost krvi k strjevanju.
Nekateri tumorji lahko spodbujajo nastajanje snovi, ki aktivirajo sistem strjevanja krvi, vplivajo na krvne ploščice in povečujejo vnetje. Zaradi tega se lahko lažje razvijejo krvni strdki.
Če strdek zapre žilo, ki dovaja kri v del možganov, lahko nastane ishemična možganska kap.
Pomemben je tudi stadij bolezni
Raziskovalci so ugotovili še, da je bilo tveganje večje pri napredovali bolezni.
Pri lokaliziranem raku je bilo tveganje približno 1,2-krat večje kot v splošni populaciji, pri metastatskem raku pa približno 2,8-krat večje. Pri nekaterih vrstah raka je bila razlika še izrazitejša.
Rak dojke in prostate v raziskavi nista pokazala enako izrazitega povečanja tveganja. Raziskovalci opozarjajo, da se ti bolezni pogosto odkrijeta v zgodnejših stadijih, kar je lahko eden od razlogov za drugačne rezultate.
Absolutno tveganje ostaja razmeroma nizko
Pomembno je poudariti, da večkratno povečanje relativnega tveganja ne pomeni, da bo možgansko kap doživela velika večina bolnikov z rakom.
V celotni skupini je prvo ishemično možgansko kap v letu po diagnozi doživelo približno 0,62 odstotka bolnikov, torej približno šest od 1000. Pri raku trebušne slinavke je delež znašal okoli 1,62 odstotka, pri raku pljuč pa približno 1,29 odstotka.
Raziskava zato predvsem opozarja, pri katerih bolnikih in v katerem obdobju je smiselna večja pozornost na možne žilne zaplete.
Znaki možganske kapi zahtevajo takojšnje ukrepanje
Pri možganski kapi je čas eden najpomembnejših dejavnikov. Posebej pozorni bodite na nenadno povešenost ene strani obraza, šibkost ali odrevenelost roke oziroma noge, motnje govora ali razumevanja, nenadne težave z vidom, izgubo ravnotežja oziroma koordinacije ter nenaden zelo močan glavobol.
Če se takšni znaki pojavijo, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč in klic na številko 112.
Avtorji raziskave ob tem poudarjajo, da rezultati še ne pomenijo, da je rak edini vzrok za povečano tveganje. Podatki namreč niso omogočili popolnega ločevanja vpliva same bolezni od onkološkega zdravljenja in že obstoječih bolezni srca in ožilja. Kljub temu ugotovitve kažejo, da so predvsem prvi meseci po diagnozi raka obdobje, ko je lahko ocena tveganja za možgansko kap še posebej pomembna.
