Kako se zbuditi v dobrem razpoloženju, tudi če jutra niso vaša
Kako se zbuditi v dobrem razpoloženju? Preverjeni, preprosti koraki, ki pomagajo, da jutro ne začne dneva s slabo voljo, temveč z več miru in energije.
Nihče se ne zbuja rad ob budilki, a vseeno je to del naše realnosti. Vstati moramo v vsakem primeru in če to naredimo slabe volje in v duhu »ne že spet«, se nam podre celotno jutro, lahko pa se slaba volja zavleče celo še globoko v dan. Pa obstaja možnost, da se, ko odpremo oči in se še lovimo s prvimi minutami budnosti, to zgodi v bolj pozitivnem razpoloženju? Odgovor je: da. A pri tem veliko vlogo igrajo tudi naše odločitve.
PREBERITE TUDI:
Dobro razpoloženje navsezgoraj zjutraj je pogosto rezultat dveh stvari: kako se je telo preklopilo iz spanja v budnost in s čim ga v prvih minutah nahranimo. Za oboje lahko poskrbimo, da nas podpre in ne sesuva. Kako?
Ko se zbudimo slabe volje, je včasih kriva “megla po spanju”
Takoj, ko se zbudimo, je naše telo še v prehodu. V tem kratkem času po prebujanju, ko smo še malce omotični in počasni, se naši možgani še ne »naložijo do konca« in zato to lahko prepoznamo kot razdražljivost in slabše počutje. Ti občutki so še bolj izraziti, kadar nas nekaj sunkovito zbudi ali ko se zbudimo sredi globljega dela spanja.
Ko imamo to vedenje, se lahko do sebe obnašamo bolj nežno in potrpežljivo. Ta prvi občutek sicer lahko zaznamo, a se zavestno opomnimo, da je to le signal, da se naše telo prebuja in potrebuje še kakšno minutko, da se uravna na normalno delovanje. Tako te naše »tečnobe« ne jemljimo kot absolutne resnice, ampak kot nekaj, kar bo v hipu minilo.
V prvih 90 sekundah je cilj, da se pozitivno nastavimo
Največja razlika med jutrom, ki je lahkoten in tistim, pri katerem se zatakne, je v tem, kaj naredimo najprej. Večina ljudi najprej preveri telefon. A to je v resnici najslabše kar lahko naredimo. V tistem trenutku doživimo mikro-šok saj zunanji svet vstopi v naš živčni sistem še preden vanj budni stopimo mi sami.
Vsekakor velja poizkusiti drugače. Poskusite prvo stvar, ko se zbudite, poskrbeti za to, da telesu sporočite, da je varno. To lahko postane kot nekakšen majhen ritual ali nežna disciplina, s katero bomo poskrbeli za naše živce.
Najbolj preprosto je zavestno dihanje. Trikrat zapored naredimo nekoliko daljši vdih in še za odtenek daljši izdih, pri tem pozorno spremljamo, kaj se dogaja, ko zrak potuje do naših pljuč. Daljši izdih je signal našemu telesu, da ne rabi biti v stanju pripravljenosti. Živčni sistem se lahko sprosti in pozabi na nevarnost. Včasih je že to dovolj, da se notranja napetost ne razvije v jutranjo slabo voljo.
Kako že zvečer odložiti misli?
Čeprav govorimo tokrat o jutru, pa ne smemo pozabiti tudi na večer prej. Dobro razpoloženje je v veliki meri odvisno tudi od tega s kakšnimi čustvi in mislimi se odpravimo spat. Če gremo v posteljo z nedokončanimi pogovori v glavi, z napetostjo v telesu ali z občutkom, da smo ves čas v zaostanku, se to vsekakor zjutraj pokaže. Ne kot misel, temveč kot ton našega razpoloženja.
Zato je v resnici pomembno, da se zvečer pred spanjem sprostimo in odložimo to, kar nas bremeni. Enostaven način je, da naredimo miselni odtok. Zelo preprosto, veliko lažje kot pisanje dnevnika ali analiziranje preteklega dneva. V roke vzamemo papir in nanj napišemo tri kratke vrstice.
Prva: “To me še obremenjuje.” Zapišite tri stvari, ki vam najbolj ležijo na prsih. Povsem brez razlage.
Druga: “To naredim jutri.” Ob vsaki stvari napišite prvi najmanjši korak, ki ga boste naredili zjutraj. Ne pišite celega seznama, le res enostavne stvari, kot so “poslati mail”, “poklicati”, “odpreti dokument”.
Tretja: “To danes spustim.” Napišite eno stvar, ki je danes ne boste reševali, tudi če bi jo lahko. Ne zato, ker se vam ne bi ljubilo, ampak zato, ker se noč začne tako, da nekaj zavestno odložimo.
Čeprav se morda taka vaja sliši malce nenavadna, je presenetljivo močna. Ko zapišemo te tri vrstice, um dobi dokaz: “Ni treba držati vsega v glavi. Zapisano je. Na varnem je.”
Jutranja misel obarva celoten dan
Čeprav se zdi nedolžno, pa naš »ne že spet« vseeno ni tako zanemarljiv in nepomemben, da nanj ne bi poskusili vplivati. Verjetno se tudi sami strinjate, da je velika razlika, ali se zbudimo z mislijo »oh ne, že spet: nov dan, nove obveznosti« ali morda z »juhej: nov dan, nove možnosti«. Naše misli vsekakor imajo vpliv na to, kako se počutimo. A pomembno pri tem je, da smo do sebe pošteni. Ekstremno pozitivnih misli si ne moremo vsiliti, če tako ne čutimo, lahko pa si vsaj izberemo misel, pri kateri nas ne stisne.
Če je “danes bo čudovit dan” za nas morda v nekem trenutku preveč, izberemo nekaj bolj realnega. Misel, ki je hkrati resnična in mehka. Na primer: “Ni mi treba vsega takoj.” Ali: “Samo začnem. Potem bom videl/a.« To so misli, ki ne ustvarjajo pritiska in prav zato pomagajo, da se razpoloženje samo postavi nekoliko višje.
Če pa imate radi bolj “pozitivne” usmeritve, le-te naredite konkretno. Ne »danes se bo zgodilo nekaj dobrega«, ampak: “Danes bom našel/a eno dobro stvar. Eno.” Ta obljuba je majhna, zato je verjetnejša. In ko jo res najdete, se možgani naučijo, da jutro ni samo prazna obljuba.
Mimogrede: drobne prakse zavestnega zbujanja hvaležnosti imajo po raziskavah dokazano povezavo z boljšim razpoloženjem in manj simptomi stiske. Pozitivni učinki so merljivi, posebej če prakticiranje hvaležnosti postane rutina.
Svetloba je najcenejši “gumb” za budnost in razpoloženje
Veliko ljudi misli, da jih zjutraj zbudi kava. A bolj kot s črnim gorivom se telo na dan “nastavi” s svetlobo. Jutranja svetloba (tudi če je oblačno) pomaga možganom razumeti, da je čas za budnost, s tem pa se dvigne razpoloženje in pripravljenost na akcijo.
Zato je včasih najboljši jutranji “lifehack” to, da odpremo rolete, stopimo za minuto na balkon ali vsaj stojimo ob oknu. Preprosto zaradi biologije.
Kratek odstavek za tiste, ki jim je blizu Sadhguru
Tisti, ki vam je blizu tudi bolj duhovni pogled na začetek dneva, lahko preizkusite tudi priporočila Sadhguruja, indijskega učitelja joge, ki se usmerja na razumevanje subtilne narave življenja ter uči, kako lažje zgraditi notranje ravnovesje.
Kot prvo Sadhguru predlaga, da se zbudimo z nasmehom. Lahko prav zares, lahko pa v prenesenem pomenu, kot praznovanje tega, da nam je bilo v dar dana možnost, da se ponovno zbudimo. Priporoča tudi, da se skušamo zbuditi brez alarma, če to ne gre, pa vsaj uporabimo čim bolj prijazen način bujenja. Nekaj trenutkov po prebujanju podrgnemo eno dlan ob drugo, nato obe položimo na oči. Na ta način nežno prebudimo svoje čute in to še preden zares skočimo v nov dan.
Ni treba verjeti v nič posebnega, da preizkusimo. V resnici gre za isto idejo, ki pravi, da najprej nastavimo svoj »ton« razpoloženja, šele nato pa odpremo vrata dnevu pred nami.
Eno pravilo, ki drži skoraj vedno
Če bi morala iz vsega izluščiti eno stvar, bi bila ta: zjutraj ne začnite dneva z dokazovanjem, da boste vse zmogli. Začnite ga z dovoljenjem, da vam v prvih minutah ni treba ničesar rešiti.
Ko nas nič ne priganja in ne sili, se razpoloženje praviloma dvigne samo. Ne v “vau, življenje je popolno”, ampak v tisto normalno, zdravo stanje, ko prihajajoči dan ni naš osovraženi dejavnik. To pa je za večino od nas, več kot dovolj dober začetek.
E-novice · Novice
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
