Poleg pokojnine lahko dobite še do 238 evrov: preverite pogoje
Varstveni dodatek ni namenjen le ljudem brez prihodkov. Pojasnjujemo nove pogoje, najvišji znesek, premoženjske omejitve in postopek prijave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pokojnina v višini 650 evrov lahko ob izpolnjevanju pogojev pomeni še skoraj 96 evrov varstvenega dodatka na mesec. Pri 700 evrih mesečnega dohodka je razlika do cenzusa približno 46 evrov.
V enem letu lahko to pomeni več sto evrov, ki jih človek s skromno pokojnino še kako potrebuje.
Varstveni dodatek namreč ni namenjen samo ljudem brez prihodkov, temveč tudi tistim, ki si zaradi svojega materialnega položaja ne morejo zagotoviti dolgoročne finančne varnosti.
Posebej pomemben je za upokojence, ki živijo sami in nimajo drugih omembe vrednih prihodkov.
Letos so se pravila precej spremenila. Pravico lahko po novem pridobijo tudi nekateri mlajši upokojenci, pri odločanju se ne preverja več, ali bi jih lahko preživljali njihovi odrasli otroci, manj pa je tudi administracije.
Kdor dodatek pridobi, mu namreč ob nadaljnjem izpolnjevanju pogojev ni več treba vsako leto vlagati nove prošnje.
Koliko lahko dobite in komu dodatek pripada?
Po aktualnih podatkih ministrstva, objavljenih na portalu GOV.SI, znaša od 1. aprila letos dohodkovni cenzus za samsko osebo 745,92 evra, najvišji varstveni dodatek za posameznika, ki živi sam, pa 238,49 evra mesečno.
Osnovna računica je razmeroma preprosta. Če ima samski upravičenec 650 evrov upoštevnega mesečnega dohodka, mu do cenzusa manjka 95,92 evra. Pri 700 evrih je razlika 45,92 evra, pri 740 evrih pa 5,92 evra.
Vendar sam podatek o višini pokojnine še ne zagotavlja upravičenosti. Center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva tudi druge dohodke, prihranke, premoženje, družinski položaj in morebitno zagotovljeno oskrbo.
Pravila se razlikujejo tudi glede na sestavo gospodinjstva. Če sta do varstvenega dodatka upravičena oba partnerja, znaša njun skupni cenzus 1.162,01 evra. Če je eden zaposlen, drugi pa upravičen do dodatka, je meja 1.182,31 evra.
Od letošnjega januarja lahko dodatek ob izpolnjevanju drugih pogojev pridobijo tudi prejemniki starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine ne glede na starost, če niso delovno aktivni oziroma zaposleni.
To pomeni, da lahko pravico preveri tudi človek, ki se je zaradi invalidnosti upokojil precej pred običajno upokojitveno starostjo.
Med drugimi upravičenci ostajajo trajno nezaposljive in trajno nezmožne za delo osebe ter neaktivne ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let.
Zakaj je lahko nekdo statistično reven, do dodatka pa ni upravičen?
Pri varstvenem dodatku se pokaže zanimiva razlika med tem, kako država določa upravičenost do socialne pomoči, in tem, kako statistika meri revščino.
Po podatkih Statističnega urada je prag tveganja revščine leta 2025 za enočlansko gospodinjstvo znašal 1.021 evrov mesečno. Pod njim je živelo približno 298.000 prebivalcev Slovenije oziroma 14,3 odstotka prebivalstva.
Cenzus za varstveni dodatek je torej precej nižji od statističnega praga revščine. Vendar zneska nista neposredno primerljiva.
Statistični prag je relativen kazalnik, ki temelji na porazdelitvi razpoložljivih dohodkov v družbi, medtem ko je cenzus za varstveni dodatek zakonsko določena meja za pridobitev konkretne socialne pravice. Tudi njuni referenčni obdobji se razlikujeta.
Razlika kljub temu opozarja, da je človek lahko po statističnih merilih v območju tveganja revščine, ne da bi bil zaradi tega avtomatično upravičen do varstvenega dodatka.
Posebej ranljive so starejše ženske. SURS je za leto 2024 ugotovil, da je bilo tveganju revščine izpostavljenih 22,5 odstotka starejših od 64 let. Med ženskami, starimi najmanj 75 let, je delež dosegel že 29,7 odstotka.
Ti podatki kažejo tudi na dolgoročne posledice razlik, ki nastajajo med delovno aktivnostjo. Višina pokojnine je med drugim odvisna od nekdanjih plač, dolžine zaposlitve in morebitnih prekinitev kariere.
Na dohodek v starosti zato vplivajo tudi življenjske okoliščine izpred več desetletij.
Varstveni dodatek je pri tem namenjen predvsem stroškom, ki nastajajo v daljšem obdobju.
Ministrstvo med primeri navaja vzdrževanje stanovanja in zamenjavo trajnih potrošnih dobrin, denimo pohištva ali gospodinjskih aparatov. Gre za izdatke, ki jih človek z nizkimi prihodki pogosto težko poravna iz redne pokojnine.
Zakaj nekateri ne zaprosijo za pomoč, čeprav jim pripada?
Ob socialnih pravicah obstaja še manj viden problem: človek je lahko do pomoči upravičen, vendar je nikoli ne prejme, ker zanjo ne zaprosi.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v raziskavi Modernising Access to Social Protection opozarja na štiri pogoste ovire pri uveljavljanju socialnih pravic: pomanjkanje razumljivih informacij, zahtevne administrativne postopke, stigmo in občutek, da pričakovana pomoč ni vredna truda, potrebnega za njeno pridobitev.
Pri starejših lahko dodatno oviro pomenita slabše poznavanje digitalnih storitev in potreba po osebni pomoči pri izpolnjevanju obrazcev.
Za Slovenijo ni na voljo zanesljiva aktualna ocena, koliko ljudi, ki bi lahko dobili prav varstveni dodatek, ga dejansko ne uveljavlja. Mednarodne ugotovitve pa pomagajo razumeti, zakaj je poenostavitev postopkov pomembna.
Pravica, ki obstaja samo na papirju, namreč človeku ne pomaga. Dostopnost socialne pomoči ni odvisna zgolj od višine prejemka, temveč tudi od tega, ali ljudje zanjo vedo in ali jo lahko brez večjih ovir pridobijo.
Otrokom ni več treba dokazovati, da staršev ne morejo preživljati
Ena pomembnejših letošnjih sprememb posega prav v odnos med državo, starejšimi in njihovimi družinami.
Pri odločanju o varstvenem dodatku se od januarja ne preverja več dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok.
Kot pojasnjuje ministrstvo na portalu GOV.SI, se zato odraslim otrokom v tem postopku ne nalaga več finančne odgovornosti za starše, ki uveljavljajo pravico.
Če že obstaja dogovor o preživnini ali drug izvršilni naslov, se prejeta preživnina sicer še vedno upošteva kot dohodek.
Sprememba ima širši socialni pomen. Prejšnja ureditev je odgovornost za finančno stisko starejšega človeka deloma prenašala na družino, tudi kadar odrasli otroci sami niso imeli visokih prihodkov.
Ministrstvo je ob predstavitvi spremembe oktobra lani opozorilo prav na nevarnost medgeneracijskega prenašanja revščine.
Če morajo otroci z omejenimi dohodki finančno skrbeti še za starše, se lahko materialna stiska razširi na naslednjo generacijo.
Nova ureditev tako pri odločanju o varstvenem dodatku večjo težo namenja materialnemu položaju upravičenca, ne pa finančnim zmožnostim njegovih odraslih otrok.
Imate hišo, vendar nizko pokojnino?
Pogost pomislek pri uveljavljanju varstvenega dodatka je tudi lastništvo nepremičnine.
Človek je lahko lastnik hiše, vredne precej denarja, vendar nima dovolj tekočih prihodkov za ogrevanje, vzdrževanje ali nepričakovano popravilo. Premoženje in razpoložljivi dohodek namreč nista ista stvar.
Zakon zato določa posebna pravila za stanovanje ali hišo, v kateri posameznik dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče. Lastništvo doma samo po sebi še ne pomeni, da do dodatka ni upravičen.
Posebej pomembna je meja 120.000 evrov.
Kot pojasnjuje eUprava, lahko posameznik pod določenimi pogoji prejema dodatek tudi ob lastništvu dražje nepremičnine, če CSD presodi, da si z njo zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, začasno ne more zagotoviti preživetja.
Če je ob tem v zadnjih 24 mesecih varstveni dodatek prejel več kot 18-krat, je lahko za nadaljnje prejemanje potrebno soglasje za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve vseh njegovih nepremičnin v korist države.
Ob tem ni pravilno prepričanje, da morajo dediči vedno vrniti vse prejete dodatke. Omejitev dedovanja je mogoča v posebnih zakonsko določenih primerih, povezanih z dodelitvijo pomoči kljub lastništvu doma, vrednega več kot 120.000 evrov.
V takšnih okoliščinah lahko država omeji dedovanje do višine prejete pomoči, in sicer ne glede na to, ali je bila na nepremičnini dejansko vpisana zaznamba.
Kako do varstvenega dodatka?
Pravico je mogoče uveljavljati na centru za socialno delo, pristojnem glede na stalno prebivališče. Postopek je brezplačen, od letos pa je preprostejše tudi podaljševanje že priznane pravice.
Najprej je treba pridobiti obrazec za uveljavljanje varstvenega dodatka. Dostopen je na portalu eUprava, mogoče pa ga je pridobiti tudi pri pristojnem centru za socialno delo.
Vlagatelj mora vanj vnesti osebne podatke, naslov, številko transakcijskega računa in druge zahtevane informacije. Navesti mora tudi podatke o osebah, ki se po zakonu upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ter izpolniti morebitne dodatne rubrike.
Če so potrebna dokazila, jih priloži vlogi oziroma jih predloži na zahtevo CSD. Posameznik, ki potrebuje pomoč pri izpolnjevanju obrazca, se lahko obrne neposredno na pristojni center.
Izpolnjeno vlogo je mogoče oddati osebno ali po pošti. Za ta obrazec eUprava ne omogoča neposredne elektronske oddaje.
Z isto vlogo je mogoče hkrati zaprositi tudi za denarno socialno pomoč. Če želi posameznik uveljavljati še druge pravice iz javnih sredstev, denimo subvencijo najemnine, mora uporabiti enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Po prejemu vloge CSD preveri izpolnjevanje pogojev. Če potrebuje dodatna pojasnila ali dokazila, vlagatelja pozove k dopolnitvi.
Ob tem po novem preveri tudi, ali bi bil posameznik oziroma njegova družina upravičena do denarne socialne pomoči.
Za vse, ki varstveni dodatek že prejemajo, velja še pomembna novost. Prvo vlogo je treba vložiti, nadaljnje podaljševanje pa ob izpolnjevanju zakonskih pogojev opravi CSD po uradni dolžnosti.
To pomeni, da prejemniku ob vsakem izteku pravice ni več treba ponovno opraviti celotnega postopka. Če se njegove okoliščine spremenijo, mora o spremembah, ki vplivajo na upravičenost, obvestiti pristojni center.
Koliko dodatka bi lahko prejeli?
Višina dodatka je odvisna od upoštevnega dohodka in drugih okoliščin. Spodnji izračuni prikazujejo poenostavljen primer samske osebe, ki živi sama, nima drugih upoštevnih prihodkov in izpolnjuje vse druge pogoje.
Izračun je informativen. Pri zelo nizkih dohodkih je treba upoštevati tudi morebitno upravičenost do denarne socialne pomoči. Končni znesek določi CSD glede na vse zakonsko določene okoliščine.
Zneski temeljijo na podatkih ministrstva, objavljenih na portalu GOV.SI, in veljajo za leto 2026.
Varstveni dodatek tako ni odvisen zgolj od višine pokojnine. Pomembni so tudi družinske okoliščine, drugi razpoložljivi viri preživljanja in izpolnjevanje zakonskih pogojev.
Letošnje spremembe pa pomenijo, da je smiselno upravičenost ponovno preveriti tudi tistim, ki do dodatka v preteklosti zaradi starosti ali družinskih okoliščin niso mogli priti.
Posebej pomembno je, da posameznik pravice ne odpiše zgolj zato, ker ima odrasle otroke ali stanovanje, v katerem živi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
