Po odmevni sodbi v zadevi Kavaški klan so se oglasili na vrhovnem tožilstvu
Vrhovno državno tožilstvo je sodbo v zadevi Kavaški klan označilo za »uspeh« za slovensko tožilstvo in dokaz, da je pregon najhujših oblik organiziranega kriminala prednosten.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po sredini odmevni sodbi v zadevi Kavaški klan, v kateri je ljubljansko okrožno sodišče 14 obsojenim domnevnim pripadnikom slovenske celice te črnogorske mafijske združbe izreklo skupaj kar 108 let zapora, so se oglasili na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer sodbo vidijo kot uspeh.
Sodišče je namreč v zadevi, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo (SDT), v velikem delu sledilo predlogu tožilstva. Vodji hudodelske združbe Klemnu Kadivcu je izreklo najvišjo dovoljeno kazen 15 let zapora, drugim članom pa med 5 in 12 let zapora.
Vsem obdolženim so bile obenem izrečene stranske denarne kazni v skupni višini 164.000 evrov, pri čemer je sodišče odločilo še, da se združbi odvzame 234.140 evrov, ki so bili zaseženi, in skoraj 2,85 milijona evrov pridobljene premoženjske koristi. Sodišče je zoper dva obdolžena odredilo tudi pripor, zoper enega pa določilo varščino do pravnomočnosti sodbe. Obramba je namreč že napovedala pritožbo.
»Uspeh za tožilstvo«
Kot so po sodbi poudarili na vrhovnem tožilstvu, izrečena sodba v tej zadevi predstavlja »uspeh za tožilstvo, saj gre za del mednarodne kriminalne združbe, ki je delovala na območju Slovenije in prepeljala velike količine različnih prepovedanih drog ter ob tem pridobila več milijonsko premoženjsko korist.«
Spomnili so, da je do odkritja in pregona združbe prišlo po obseženem predkazenskem postopku, ki ga je aktivno usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Njegov vodja Ivan Pridigar v tem vidi dokaz, da SDT deluje učinkovito in uspešno ter da je pregon najhujših oblik organiziranega kriminala prednosten. »Predlagane in izrečene kazni, med njimi za organizatorja ter vodjo združbe najvišja možna, izkazujejo, da imamo v Sloveniji ničelno toleranco do organizirane kriminalitete,« je dodal.
V objavi na spletnih straneh državnega tožilstva so ob tem spomnili še, da so bili pri odkrivanju dokazov uporabljeni različni prikriti preiskovalni ukrepi, ki so se izvajali na podlagi odredb tožilca SDT ter preiskovalnih sodnikov. Prav tako so bili naknadno iz tujine pridobljeni pomembni dokazi, ki so jih na podlagi odredb francoskega sodnika pridobili organi pregona iz Francije, Nizozemske in Belgije v okviru skupne preiskovalne skupine.
Kriptirana komunikacija
Gre za dokaze iz kriptirane komunikacije SKY ECC, ki so jo francoski in nizozemski preiskovalci pridobili v letu 2021 ter so jo slovenski organi pridobili po zaključenem predkazenskem postopku v tej zadevi in izvedenih hišnih preiskavah v maju 2021. Komunikacija SKY ECC je še dodatno potrdila očitke, ki so jih slovenski preiskovalci zbrali do tedaj.
»Pridobitev kriptirane komunikacije SKY ECC v letu 2021 je v večini evropskih držav omogočila razbitje velikih organiziranih kriminalnih združb ter njihov pregon. Z odločitvijo sodišča v tej zadevi je tudi slovensko pravosodje pokazalo, da zmoremo preganjati najhujše mednarodne kriminalne združbe ter uporabiti dokaze, ki so jih pred tem pridobili tuji organi,« je izpostavilo tožilstvo.
Odvetniki obdolženih so sicer prepričani, da je bila glavnina dokazov pridobljena nezakonito. Obramba je podala tudi obširne zahteve za izločitve dokazov. »SDT je v zadevi uspešno zastopalo stališče, da so bili dokazi pridobljeni zakonito in skladno z ustavo ter temeljnimi standardi varstva človekovih pravic. Za svoja stališča je predstavilo tudi argumente in prek mednarodnega sodelovanja tudi dokumentacijo, čemur je prvostopenjsko sodišče tudi sledilo,« so še zapisali na tožilstvu.
V primeru mafijskega umora manj uspešni
Precej bolj klavrno se na drugi strani odvija sojenje v primeru mafijskega umora Satka Zovka v Ljubljani. V tem primeru je ljubljansko okrožno sodišče izločilo številne ključne dokaze, pridobljene na podlagi spornega sledenja. Sodišče je odločilo, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito, temu pa je pozneje prikimalo še višje sodišče. Posledično osumljenci na zahtevo njihovih zagovornikov drug za drugim zapuščajo pripor.
Je pa sporočilo vrhovnega državnega tožilstva pomembno tudi v luči nedavnega sprejetja zakona o Skoku. Tega so poslanci prejšnji teden sprejeli po nujnem postopku, v veljavo pa bo stopil 1. julija prihodnje leto. Med drugim določa preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
