Tablica pred 4. letom poveča tveganje za kratkovidnost na 90 odstotkov
Digitalni mediji ne vplivajo le na čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Digitalni mediji ne vplivajo le na to, koliko časa otroci preživijo pred zasloni. Vplivajo na razvoj možganov, odnose in zdravje. Pogosto bolj, kot si starši predstavljajo.
V Mariboru je predaval prof. dr. Bojan Godina, nemški strokovnjak za medijsko psihologijo in psihosomatiko ter avtor knjige Medienkompass, ki je na voljo v sedmih jezikih. Njegova sporočila so bila jasna in mestoma alarmantna.
»Ne gre samo za čas pred zasloni. Govorimo o vplivu na razvoj možganov, sposobnost koncentracije, regulacijo čustev in kakovost odnosov,« je poudaril predavatelj, ki deluje kot profesor na Teološki visoki šoli Friedensau v Nemčiji.
Odvisnost od medijev: ena najhitreje rastočih
Po podatkih evropskih raziskav otroci danes preživijo pred zasloni več ur dnevno. Posledice se kažejo v porastu motenj pozornosti, težav s spanjem, anksioznosti in različnih oblikah zasvojenosti. V zahodnem svetu je odvisnost od medijev ena najhitreje rastočih vrst odvisnosti, ADHD pa ena najpogostejših diagnoz pri otrocih.
Posebej zaskrbljujoč je podatek o kratkovidnosti. Uporaba tabličnega računalnika do četrtega leta starosti poveča možnosti za kratkovidnost na kar 90 odstotkov, je opozoril profesor Godina.
Otroci danes odraščajo v okolju stalne stimulacije, ki jo njihovi možgani razvojno težko predelajo. Tega ne smemo podcenjevati.
Tehnologija ni problem, temveč meje
Profesor Godina ne obsoja tehnologije same po sebi. Ključno vprašanje je, ali imajo otroci ob njej dovolj zaščitnih dejavnikov: jasne meje, kakovostne odnose in alternativne dejavnosti, ki podpirajo njihov razvoj. Velik del odgovornosti nosijo starši.
»Otroci se največ naučijo z zgledom,« je poudaril. To pomeni, da morajo starši najprej sami kritično pogledati na lastno razmerje do zaslonov. Dosledne navade, omejitve pri uporabi in spodbujanje ustvarjalnosti, gibanja ter medosebnih odnosov so temelj zdrave digitalne vzgoje.
Telo in um nista ločena
Drugo predavanje je bilo posvečeno psihosomatiki in povezavi med telesnim zdravjem ter življenjskim okoljem. Sodobna psihosomatika po besedah profesorja Godine jasno kaže, da številnih kroničnih bolezni ni mogoče razumeti ločeno od stresa, odnosov in življenjskega sloga.
»Telo ne deluje ločeno od odnosov, stresa, notranjih konfliktov in občutka smisla. Zdravje je rezultat celotnega sistema človekovega življenja,« je pojasnil.
Dobra novica pa je, da so številni dejavniki, ki vplivajo na zdravje, spremenljivi. Že majhne, a dosledne spremembe v vsakdanjih navadah in odnosih lahko dolgoročno prispevajo k večji duševni in telesni odpornosti.
