Profimedia

Stres je samodejen odziv telesa na izzive ali grožnje. Ob njem se sprožijo pospešen srčni utrip, povečana budnost in sproščanje hormonov, kot je kortizol. Seveda ni vseeno, ali doživljamo pozitiven ali negativen stres. Predvsem od tega, koliko časa ta traja in kako se posameznik odziva na stresne okoliščine, ki jih imenujemo tudi stresorji, je odvisno tudi zdravje oziroma razvoj bolezni.

· Zdravje

Kako stres vpliva na telo?

· Gibanje

Gibalne vaje, s katerimi boste pregnali stres

Kot poudarjajo avtorice priročnika Spoprijemanje s stresom Mojca Zvezdana Dernovšek, Nataša Sedlar Kobe in Alenka Tančič Grum, je stres v temelju povsem normalno odzivanje: »Določena količina stresa je nujna za normalno življenje. Ni vsak stres negativen. Znano je, da nastane problem tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč za posameznika, so preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali predolgo trajajo. V tem primeru lahko stres vodi celo v bolezen, med drugim v depresijo in bolezensko tesnobo (anksioznost). Dolgotrajen in slabo obvladan stres lahko posredno vodi v zelo resna obolenja, kot so rak in srčno-žilne bolezni.«

Pozitivni stres običajno traja krajše obdobje in prinaša zdravo napetost v območju ugodja, meja, oziroma kritična točka preloma pa je stanje utrujenosti, ki sčasoma vodi v izčrpanost ter nato v bolezen oziroma zlom organizma.

Profimedia

Pozitivni stres za spodbudo

Pozitivni stres nastopi, ko se soočamo z izzivi, ki nas motivirajo in spodbujajo k rasti, denimo pred pomembnim nastopom, sestankom ali ob novi priložnosti za napredovanje in boljše življenje. Ta vrsta stresa je kratkotrajna, poveča našo osredotočenost in energijo ter nam pomaga doseči cilje. Redko povzroča zdravstvene težave. Lahko celo krepi imunski sistem in izboljša kognitivne sposobnosti. Le kadar se kopiči brez ustreznega sproščanja, preide v negativni stres.

Nevarni gazirani napitki

Energijske pijače povečujejo tveganje za debelost in duševne motnje

Negativni stres in zdravstvene težave

Negativni oziroma kronični stres se pojavi, ko so pritiski preveliki ali dolgotrajni, kar vodi v tesnobo in občutke preobremenjenosti in nemoči. Študije kažejo, da se bolezenska stanja pogosto pojavijo po izrednih daljših naporih, ki nas frustrirajo, kadar smo zaskrbljeni denimo ob prenovi doma ali na delovnem mestu, zaradi finančnih težav, ter ob težkih življenjskih prelomnicah, kot so ločitev, izguba službe in smrt bližnjega. Prav tako nas lahko sesujejo naporni čustveni vrtiljaki, ki ne prinašajo zgolj slabih občutkov, a trajajo dolgo. Kronični stres slej ko prej izčrpa telo in duha, kar ima na zdravje negativen vpliv. Predvsem se poveča tveganje za:

• Srčno-žilne bolezni: Visok krvni tlak, srčni infarkt.
• Duševne motnje: Anksioznost, depresija, izgorelost.
• Prebavne težave: Razjede, sindrom razdražljivega črevesja.
• Oslabljen imunski sistem: Pogostejše okužbe in počasnejše okrevanje.

Profimedia

Tehnike obvladovanja stresa

Pozitivni stres

Postavljanje ciljev: Jasno definirajte cilje, da ostanete osredotočeni.
Dihalne vaje: Predvsem občasno globoko dihanje pomiri živčni sistem.
Organizacija časa: Smiselno načrtujte naloge, da preprečite preobremenjenost.

Negativni stres

Meditacija in čuječnost: Redna praksa zmanjšuje raven kortizola.
Telesna aktivnost: Vsaj 30 minut gibanja dnevno, denimo hitra hoja ali joga, izboljša razpoloženje.
Družabni stiki: Pogovor z bližnjimi in prijatelji zmanjšuje občutek osamljenosti.
Kakovosten spanec: 7 – 8 ur spanja pomaga pri regeneraciji.

Profimedia

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Kadar negativni stres traja dalj časa in vpliva na vsakdanje življenje, razmislite o pogovoru s primerno usposobljenim terapevtom. Ustrezna strokovna pomoč je ključna, če si želite preprečiti resne težave z zdravjem.