Kam na deževne, sive dni? Ponujamo nekaj super idej!
Hladnejša polovica leta je kot nalašč za obisk gledališč, muzejev in drugih kulturnih biserov.
S prihodom jeseni so svetli deli dneva vse krajši, megla in oblaki zakrivajo sonce, več je vlage in padavin. Narava se pripravlja na počitek, zato je treba najti zamenjavo za aktivnosti in pustolovščine na prostem, s katerimi smo si v topli polovici leta krajšali prosti čas.
Pri tem je pomembno, da poleg telesa v dobri kondiciji ohranjamo tudi duha, še toliko bolje je, če si ob tem širimo tudi obzorja. Sončne dneve lahko denimo izkoristimo za izlet do kakšne kulturne znamenitosti na prostem, deževni popoldnevi in dolgi večeri pa so kot nalašč za obisk muzejev, gledališč in drugih hramov kulture. Na ta način bogatimo svoje znanje, domišljijo in duhovno življenje ter ohranjamo vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Kulturni biseri bogatijo družbo in skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine
Kulturna dediščina, shranjena v kulturnih ustanovah in znamenitostih, nas povezuje z našimi koreninami in nas uči spoštovanja do dela generacij pred nami, zato je pomembno, da jo ohranjamo živo. Obenem so to tudi odlični kraji za spodbujanje ustvarjalnosti in navdiha, širjenje nazorov ter krepitev povezanosti in občutka pripadnosti.
Brez kulturne dediščine bi pozabili na vse, kar nas povezuje. Posledično ne bi imeli ničesar predati naslednjim generacijam, zato je pomembno, da ohranjamo in skrbno vzdržujemo stavbe, spomenike, umetnine, običaje, jezik, pesmi in zgodbe naših prednikov. Pri tem je treba biti ves čas v koraku s časom in sodobnimi trendi – pa naj gre za umetniško besedo ali umetnost gradnje.
Kultura in trajnost z roko v roki
V duhu povezanosti z okoljem, naravo in trajnostjo Ministrstvo za kulturo s pomočjo sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter lastnimi proračunskimi sredstvi financira celovito energetsko sanacijo štirih pomembnih javnih kulturnih objektov: Slovenskega narodnega gledališča Maribor (SNG Maribor), Narodnega muzeja Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območna enota Ljubljana (ZVKDS OE Ljubljana) in Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območna enota Kranj (ZVKDS OE Kranj).
Ministrstvo za kulturo pri tem zasleduje konkretne operativne cilje, med drugim celovito energetsko prenovo objektov, zmanjšanje toplotnih izgub v objektih in zmanjšanje porabe primarne energije, nižje stroške rabe energije, boljše in primernejše delovne pogoje ter zanesljivo delovanje energetskega sistema. Na ta način se bo povečala energetska učinkovitost stavb, zmanjšala se bo poraba energije in posledično tudi emisije toplogrednih plinov, posledično bodo nižji tudi stroški energije v objektih.
»Kultura nas povezuje z našimi predniki, trajnostna zelena obnova pa nam kaže pot za naprej,« je prepričana ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. »Z združevanjem obeh skrbimo, da bo kulturna dediščina obstajala tudi v prihodnosti – lepša, dostopnejša in prijazna do okolja.«
Obnova štirih pomembnih kulturnih stavb je del ukrepa zeleni prehod, po energetski prenovi pa je predviden vsaj 30-odstotni skupni prihranek energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem. Energetska sanacija bo izboljšala tudi dostopnost javnih kulturnih ustanov za invalide, dela pa bodo dokončana še letos.
SNG Maribor – dramska igra, glasba in ples, združeni pod eno streho
SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v Sloveniji in ena redkih gledaliških hiš v Evropi, kjer so pod eno streho združeni Drama, Opera, Balet in Simfonični orkester. Začetki umetniške dejavnosti v trenutnih prostorih segajo že v daljne leto 1851, uradno poklicno slovensko gledališče, kot ga poznamo danes pa je bilo ustanovljeno leta 1919. Med drugo svetovno vojno je bilo umetniško ustvarjenje prekinjeno, nato pa so aktivnosti ponovno vzcvetele in se razširile z baletom, opero in bogato dramsko produkcijo.
Danes SNG Maribor neguje tako slovensko jezikovno in umetniško stvarnost kot tradicijo gledališkega, baletnega in opernega ustvarjanja. S skrbno izbranim repertoarjem skrbi za popolno ravnotežje med klasiko in sodobnostjo, odpira prostor za eksperiment in omogoča umetnikom, da raziskujejo in razvijajo žanrske meje. Ob tem je SNG Maribor tudi kraj srečevanja ljudi, idej in čustev. Skozi gostovanja, festival Borštnikovo srečanje, pedagoške projekte in dostopnost umetnosti za različne publike, daje možnost za širjenje kulturnega in umetniškega znanja.
SNG Maribor je vsekakor izjemno pomemben kulturni biser slovenskega naroda, ki bo po celoviti energetski sanaciji zagotavljal še boljšo umetniško izkušnjo – tako za ustvarjalce, kot tudi obiskovalce. Celotna vrednost investicije, ki jo financira Ministrstvo za kulturo, znaša okoli 9,7 milijona evrov, od tega je 7,7 milijonov evrov evropskih sredstev v okviru izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost.
Narodni muzej Slovenije – zakladnica neprecenljive dediščine slovenskega naroda
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska muzejska institucija. Njegove korenine segajo v leto 1821, ko je bil ustanovljen Kranjski deželni muzej, kar pomeni, da gre za muzejsko ustanovo z dolgo tradicijo in neprekinjenim delovanjem. Muzej deluje na več lokacijah, današnja muzejska stavba pa je bila prva za muzej namensko grajena stavba v Sloveniji, ki so jo za javnost odprli leta 1888. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču.
Znamenita ustanova je razdeljena na šest strokovnih oddelkov, na katerih hranijo izredno bogate in raznovrstne zbirke muzejskih predmetov: od arheoloških najdb, kovancev, grafik, fotografij in knjig, pa do orožja, pohištva, glasbil in tekstila. Eden najpomembnejših predmetov, ki jih hranijo, je zagotovo 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab.
Da bodo vsi ti dragoceni predmeti ostali na varnem in bodo na ogled tudi prihodnjim generacijam, je Ministrstvo za kulturo zagnalo projekt celovite energetske prenove Narodnega muzeja Slovenije v skupni vrednosti okoli 3 milijone evrov – od tega je okoli 2,4 milijona evrov zagotovilo s pomočjo evropskih sredstev v okviru izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost.
Osrednja naloga muzeja je izobraževati in na privlačen, suveren ter poljuden način seznanjati javnost z zgodovino slovenskega prostora in slovensko kulturno dediščino ter na ta način buditi slovensko narodno zavest. V ta namen organizirajo razstave, predavanja, strokovna vodenja, pa tudi zanimive delavnice za otroke in družine. S svojim delovanjem omogočajo srečanje z najlepšimi predmeti naše premične kulturne dediščine, ki prebudijo domišljijo še tako zahtevnega obiskovalca.
Zavod za varstvo kulturne dediščine – varuh in promotor slovenske kulturne dediščine
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je nacionalna ustanova, ki skrbi za ohranjanje, varstvo in promocijo slovenske kulturne dediščine. To vključuje nepremično dediščino (stavbe, arheološka najdišča, spomeniki), premične predmete, živo dediščino ter nesnovne kulturne vrednote. Ima ključno vlogo pri upravljanju Registra kulturne dediščine in deluje kot most med državnimi politikami (Ministrstvom za kulturo, direktorati), lokalnimi skupnostmi in lastniki dediščine, pri čemer pomaga pri zakonodajni ureditvi, financiranju varstvenih ukrepov in usmeritvah glede posegov v dediščino.
ZVKDS deluje preko več enot in centrov. 7 območnih enot ZVKDS, ki prostorsko pokrivajo celotno državo, se ukvarja z evidentiranjem dediščine in spomenikov, njihovo valorizacijo in postopki povezanimi z njihovo razglasitvijo. Območne enote v okviru upravnih nalog izdajajo kulturno-varstvene pogoje in soglasja oz. mnenja za posege, skrbijo za izvajanje konzervatorskih in restavratorskih del, raziskave ter izobraževanje o pomenu kulturne dediščine.
Dve območni enoti ZVKDS, v Ljubljani in Kranju, sta trenutno v procesu celovite energetske prenove v okviru zelenega prehoda, katerega cilj je energetska sanacija javnih kulturnih stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena. Prenovo financira Ministrstvo za kulturo, ki bo za energetsko sanacijo ZVKDS OE Ljubljana namenilo okoli 1,4 milijona evrov, od tega okoli 656 tisoč evrov s pomočjo evropskih sredstev v okviru izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Za sanacijo ZVKDS OE Kranj Ministrstvo za kulturo namenja okoli 2,1 milijona evrov, od tega 1,7 milijona evrov iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Prenovi bosta zagotovili občutne prihranke na področju porabe energije in poskrbeli za bolj trajnostno ohranjanje naše kulturne dediščine.
Vsebino omogoča Ministrstvo za kulturo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
