Profimedia

Bolečine v zgornjem delu trebuha, napihnjenost, zgaga in občutek teže v želodcu so najpogostejši znaki vnetja želodčne sluznice oziroma gastritisa. Gre za eno najpogostejših prebavnih težav sodobnega časa, ki jo sprožijo stres, prehrana, bakterijske okužbe ali avtoimunski procesi. Gastritis je lahko akuten — nastane hitro in traja nekaj dni — ali pa kroničen, pri katerem se simptomi vlečejo mesece ali celo leta.

»Akutni gastritis se pojavi nenadoma in praviloma izzveni v kratkem času, medtem ko so simptomi kroničnega gastritisa dolgotrajni in bolnika spremljajo tedne, mesece ali leta,« pojasnjuje dr. med. Ksenija Krajina Pokupec.

V zdravi obliki je želodčna sluznica debela, elastična in zaščitena s sluzjo ter encimi. Ob vnetju postane otečena in pordela, prekrita z gosto sluzjo ali penasto vsebino. Na njej se lahko pojavijo erozije ali celo razjede (ulkusi), ki lahko povzročijo hujše zaplete.

Profimedia

Glavni vzroki gastritisa

Najpogostejši sprožilci so:

• bakterija Helicobacter pylori (okužba, ki je lahko prisotna brez simptomov, a povzroči dolgotrajno vnetje)
• kronični stres in nepravilna prehrana
• alkohol in zdravila (npr. protibolečinska nesteroidna zdravila)
• avtoimunski procesi
• povratek žolča v želodec

Pri nekaterih bolnikih se ob refluksu kisline pojavljajo tudi kašljanje, hripavost, težave s sinusi ali celo kožne reakcije v obliki rdečih madežev (eritemov), ki ob zdravljenju izginejo.

· Bolezni

Prepoznajte simptome: Zaradi stresa se lahko vname želodčna sluznica

Kako se gastritis diagnosticira

Najzanesljivejša diagnostična metoda je gastroskopija, pri kateri zdravnik neposredno pregleda želodčno sluznico. Pogosto se opravi tudi RTG želodca ter testiranje H. pylori iz blata ali izdihanega zraka (preiskava iz krvi se odsvetuje, ker je lahko lažno pozitivna).

»Pri pripravi terapije je poleg izvidov ključna tudi anamneza — torej celostno razumevanje bolnikovih simptomov, starosti, spremljajočih bolezni in zdravil. Zdravljenje mora biti individualno,« dodaja dr. Krajina Pokupec.

Profimedia

Zdravljenje: od antibiotikov do spremembe življenjskega sloga

Pri okužbi s H. pylori se uvede t. i. trotirna terapija — dva antibiotika in zdravilo za zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Bakterija običajno izgine v enem tednu, a znaki kroničnega vnetja se lahko popolnoma pomirijo šele v enem letu.

Vsem bolnikom ne glede na vzrok strokovnjaki svetujejo:

• izogibanje alkoholu, ocvrti in močno mastni hrani
• manj rdečega mesa, sira, masla
• več manjših in lažjih obrokov čez dan
• zmanjšanje psihičnega stresa

Pri funkcionalnih težavah se lahko kot dopolnilo uvede tudi fitoterapija — zelišča in kapljice za blaženje zgage, napihnjenosti, slabosti ali zaprtja, prilagojene posameznemu bolniku.

Prehrana

Ko želodec potrebuje počitek, jejte lahko prebavljiva živila