Profimedia

1. Naložbo izberite glede na svoje cilje, ne glede na pretekle donose

Pogosta napaka vlagateljev je, da se odločajo za sklade ali delnice, ki so v zadnjih letih beležile visoke donose, ne da bi upoštevali svoje osebne cilje ali časovni okvir naložbe. Ko se odločate za naložbo, si je dobro najprej odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj:

• Zakaj vlagam?
• Kdaj bom potreboval denar?
• Koliko tveganja sem pripravljen sprejeti?

Če denar potrebujete v kratkem času, je smiselno izbrati varnejše naložbe, kot so obvezniški ali denarni skladi. Če pa vlagate za pokojnino ali dolgoročne cilje, lahko razmislite o delniških skladih ali globalnih indeksnih skladih, ki prinašajo večje tveganje, a tudi višje potencialne donose.

Na primer, če želite v dveh letih privarčevati za nakup stanovanja, se raje izogibajte naložbam, katerih vrednost močno niha, saj bi vsak padec trga lahko zmanjšal vaše prihranke tik pred ciljem.

Profimedia

2. Ohranjajte realna pričakovanja

Strokovnjaki priporočajo, da svoje prihranke gradite postopoma, saj vlaganje običajno ni tek na kratke proge, ampak dolgoročna pot. Dolgoročno vlaganje lahko prinese povprečne letne donose, kar pomeni, da se na dolgi rok doseže določena povprečna rast. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da vključuje tudi obdobja padcev, ko vrednost naložb začasno pade. Takšna nihanja so povsem normalna in del procesa vlaganja.

Pri mešanih skladih lahko dolgoročno pričakujemo 4 do 5 odstotkov letnega donosa, pri delniških pa približno 7 odstotkov, včasih tudi več.

Če ste na primer v zadnjem letu zabeležili padec vrednosti svojega portfelja, to še ne pomeni, da je bila vaša odločitev napačna. Ohranjanje realnih pričakovanj vam pomaga preprečiti impulzivne odločitve, kot so hitra prodaja ob padcu trga, nakup v navalu optimizma ali sledenje množici, ki bi dolgoročno zmanjšale uspešnost vaše naložbe.

3. Razpršite svoje naložbe

Razpršitev pomeni, da sredstev ne vložite le v eno naložbo, temveč jih razporedite med različne razrede – delnice, obveznice, vzajemne sklade, denarne in druge instrumente. Tak pristop zmanjšuje tveganje, da bi padci ene naložbe močno vplivali na celoten portfelj.

Če ste na primer večino prihrankov vložili v tehnološke delnice, razmislite, da del sredstev usmerite tudi v druge panoge ali regije. Tako se vrednost vašega portfelja manjkrat hkrati zniža, saj različni razredi naložb reagirajo različno na tržne razmere. Ko delniški trg upade, se lahko vrednost obveznic ali denarnih skladov poveča ali ostane stabilna, kar zmanjša skupno tveganje in blaži nihanja vašega portfelja.

Razpršitev omogoča, da dolgoročno ohranite stabilnejši donos in zmanjšate stres, povezan s kratkoročnimi nihaji trga.

Profimedia

4. Vlagajte postopno in ostanite potrpežljivi

Ena najpogostejših napak vlagateljev je poskus ugibanja »pravega trenutka« za nakup. Trgi so nepredvidljivi in nihanja so običajna. Bolj učinkovita strategija je postopno vlaganje, na primer z mesečnimi ali četrtletnimi vplačili v vzajemne sklade.

S tem izkoristite t. i. pravilo povprečne nabavne cene: ko so tečaji visoki, kupite manj enot, ko so nizki, kupite več.

Če na primer vsak mesec vlagate enak znesek, se izognete tveganju, da bi vložili večjo vsoto ravno pred padcem trga. Potrpežljivost je pri vlaganju pogosto največja vrlina, saj dolgoročno zmanjšuje vpliv kratkoročnih nihanj in povečuje verjetnost doseganja vaših finančnih ciljev.

5. Redno pregledujte svoj portfelj

Vaši cilji in življenjske okoliščine se spreminjajo, zato je vsaj enkrat letno priporočljivo pregledati celoten portfelj. Ocenite, ali naložbe še vedno ustrezajo vašim potrebam in ciljem, in po potrebi prilagodite razporeditev sredstev.

Ko vlagate za določen cilj, na primer študij otrok, je pomembno upoštevati časovni okvir, torej koliko časa je še do izplačila sredstev. Na začetku lahko večino denarja vložite v tvegane naložbe, kot so delnice ali delniški skladi, ker imate dovolj časa, da prebrodite morebitne padce trga in izkoristite dolgoročne donose.

Profimedia

Ko se cilj približuje, se tveganje zmanjša tako, da preusmerite sredstva v varnejše naložbe, kot so obveznice, denarni skladi ali kratkoročne depozite. To zmanjša možnost, da bi nenaden padec trga neposredno vplival na vrednost vaših prihrankov tik pred izplačilom.

Redni pregledi portfelja pomagajo tudi, da prilagodite strategijo glede na spremembe na trgih ali v vašem osebnem življenju, kot so spremembe dohodkov, nakupi ali druge finančne potrebe.

Investiranje ni samo računanje številk ali spremljanje donosa, ampak vključuje tudi razumevanje lastnih navad, čustev in trga. Pomembno je, da se držite svojega načrta, prilagajate tveganje glede na bližino cilja in redno spremljate, kako se vaše naložbe razvijajo. Tako lahko svoje prihranke ne le zaščitite, ampak jih tudi postopoma povečate, brez nepotrebnega stresa zaradi kratkoročnih nihanj.