Nekateri bi protikorupcijsko komisijo ukinili, drugi bi ji dali več moči
Stranke pred volitvami razkrivajo načrte za reformo sodstva in pregon korupcije. Rešitve obsegajo hitrejša sojenja, oster odvzem premoženja in ukinitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank, ki so v javnomnenjski raziskavi, objavljeni 9. februarja 2026, ki jo je izvedla agencija Mediana za časnik Delo, zbrale več kot en odstotek podpore.
Politične akterje smo povprašali o pospešitvi sodnih postopkov, preprečevanju zastaranja primerov, odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, transparentnosti sodstva in prihodnosti Komisije za preprečevanje korupcije.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Nova Slovenija, Demokrati, Stranka Resni.ca, Prerod, Mi, Socialisti!, Levica, Socialni demokrati, Slovenska nacionalna stranka in Slovenska demokratska stranka. Ker iz Piratske stranke na vprašalnik niso odgovorili, smo njihova stališča črpali neposredno iz strankinega programa.
Pospešitev sodnih postopkov in preprečevanje zastaranja
Zastaranje primera pomeni, da država po določenem času izgubi zakonsko pravico soditi in kaznovati storilca. Pri kompleksnih gospodarskih prevarah preiskave in sojenja pogosto trajajo zelo dolgo.
Stranka Mi, Socialisti! pri tem opozarja, da obtoženci postopke dodatno zavlečejo z različnimi manevri, pri čemer izpostavljajo izogibanje prihodu na obravnave in dolgotrajne »zdravstvene težave« obtožencev.
SDS ocenjuje, da ključni problem leži v neučinkovitem izvajanju zakonov. Stranka predlaga ustanovitev specializiranih sodnih senatov, jasne časovne standarde in osebno odgovornost nosilcev postopkov. Podpirajo tudi digitalizacijo sodstva in boljše upravljanje sodnih zadev. Sodišča morajo po njihovem načrtu na prvi stopnji postopke zaključiti v šestih mesecih, na drugi in tretji stopnji pa v treh mesecih.
V NSi opozarjajo, da morajo organi pregona najhujša kazniva dejanja obravnavati učinkovito. Državljanom želijo poslati jasen signal, da odmevni primeri dobijo sodni epilog in v praksi ne zastarajo. Stranka bo zagotovila prednostno obravnavo korupcije, gospodarske in bančne kriminalitete ter opravila širšo javno razpravo o dokaznih standardih.
Levica kot del širšega nabora ukrepov poudarja digitalizacijo kazenskih spisov, dosledno izvajanje Zakona o sodiščih in 143.c člena Zakona o kazenskem postopku, prilagoditve meril ocenjevanja sodnikov ter odprtost za spremembe zakona. Slednje vključuje razmislek o izločanju dokazov in prilagoditvi zastaralnih rokov.
V SD se zanašajo na novo sodniško zakonodajo in vlogo enovitega prvostopenjskega sodnika. Predsedniki sodišč bodo tako lažje razporedili izkušene sodnike neposredno na področje gospodarske kriminalitete. V SD dodajajo, da je treba pripraviti prenovljen zakon o kazenskem postopku za hitrejše in učinkovitejše postopke.
SNS zahteva pravilo, da sodišča postopke vodijo prednostno in časovno omejeno. Stranka bi uvedla obvezne procesne roke in zahtevala neposredno osebno odgovornost sodnikov zaradi neupravičenega zavlačevanja primerov.
V Gibanju Svoboda opozarjajo, da so obsežno sodno reformo štirih sistemskih zakonov že izvedli. V prihodnje bodo okrepili specializirane oddelke, podprli nadaljnjo digitalizacijo poslovanja in optimizirali kazenski postopek. Preučili bodo ureditev izločanja dokazov in morebitno prilagoditev zastaralnih rokov pri najtežjih oblikah kaznivih dejanj. Od sodstva stranka pričakuje določitev časovnih standardov, boljše upravljanje in dosledno omejevanje procesnih zlorab.
V Prerodu predlagajo celovito poenostavitev postopkov, vključno s poenostavitvijo vročanja, in omejitev izločanja dokazov zgolj na določene faze postopka. Vzpostavili bi specializirane organizacijske enote za boj proti kriminalu in prenesli nesporne zapuščinske zadeve neposredno k notarjem. Hkrati izpostavljajo jasna merila uspešnosti sodnikov, transparentnost odločanja ter strogo zaščito žvižgačev in neodvisnega preiskovalnega novinarstva.
V stranki Resni.ca poudarjajo tezo, da Slovenija ne potrebuje novih zakonov, ampak dosledno izvajanje že obstoječih predpisov. Predsedniki sodišč morajo prevzeti jasno osebno odgovornost ter redno javno poročati o stanju zadev. Stranka izrecno zahteva odpravo neformalnih vplivov in interesnih pritiskov ter spremembe procesnih pravil povsod tam, kjer omogočajo zlorabe in zavlačevanje.
Mi, Socialisti! se zavzemajo za ukinitev zastaralnih rokov pri gospodarskem in finančnem kriminalu. Ta ukrep utemeljujejo posebej za primere, ko zastaranje nastopi kot posledica izogibanja obravnavam.
Demokrati zastaranje vidijo kot hud poraz delujoče pravne države. Uvedli bi mehanizem koncentriranih sojenj, s katerimi bi omejili število narokov in pritožbenih razlogov. Stranka bi ustanovila tudi poseben sodni oddelek za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj.
V Piratski stranki v programu stranke izpostavljajo, da slovensko pravosodje zaostaja pri obravnavi primerov korupcije, zaradi česar postopki pogosto zastarajo. Težavo nameravajo odpraviti z obvezno digitalizacijo vseh sodnih spisov in uvedbo odprtokodnih informacijskih sistemov.
Hitrejši odvzem nezakonito pridobljenega premoženja
Ko posameznik nezakonito obogati s prevarami, mora država ta denar ali premoženje najti, zamrzniti in odvzeti v korist javne blagajne. Težava v praksi nastane, ker storilci nezakonito premoženje hitro prepišejo na sorodnike ali ga skrijejo v davčne oaze.
SDS veljavni zakon ocenjuje kot ustrezen in državo poziva k njegovemu doslednemu izvajanju v praksi.
V NSi nameravajo znižati cenzus oziroma prag za uvedbo finančne preiskave s 50.000 evrov na 10.000 evrov. S tem ukrepom ciljajo neposredno na osebe brez zakonitih prihodkov in preprodajalce prepovedanih drog. Omenjajo tudi hitrejše delovanje specializiranih oddelkov na okrožnih sodiščih ter potrebo po dodatnem izobraževanju sodnikov ali imenovanju novih strokovnjakov z ustreznim znanjem.
Levica izpostavlja lanske zakonske spremembe, ki preiskovalcem po novem omogočajo podaljšanje finančne preiskave do enega leta. Podpirajo možnost odvzema nadomestnega premoženja in izrecno navajajo podaljšan rok za vložitev tožbe ob začasnem zavarovanju na šest mesecev.
V SD poudarjajo vodilno načelo zakonodaje, ki jasno določa obvezo, da nihče ne more obdržati nezakonito pridobljenega premoženja. Ministrstvo za pravosodje trenutno usklajuje predlog novega zakona o upravljanju začasno zavarovanega premoženja.
SNS želi premoženje hitro zamrzniti in tako kriminalcem preprečiti vsakršen prenos ali skrivanje teh sredstev. Stranka zahteva dosledno finančno preiskavo, ki poteka vzporedno s samim kazenskim postopkom.
Gibanje Svoboda podpira krepitev finančnih preiskav in širšo uporabo instituta začasnega zavarovanja premoženja. Zagovarjajo tudi učinkovitejšo ureditev instituta razširjenega odvzema nezakonitega premoženja.
V Prerodu sistemsko rešitev vidijo predvsem v občutnem zvišanju zapornih in denarnih kazni za vsa korupcijska dejanja. Država mora ukraden denar dejansko dobiti nazaj, zato stranka predlaga širjenje kroga preiskovanih oseb.
Stranka Resni.ca opozarja javnost, da ustrezen zakonodajni okvir v Sloveniji že obstaja. Pravi odgovor vidijo v strokovni ter kadrovski krepitvi tožilstva in zaščiti teh organov pred političnimi pritiski.
Mi, Socialisti! zahtevajo večja pooblastila Finančne uprave pri zasegu luksuznih avtomobilov, jaht in apartmajev. Stranka bi uvedla strogo osebno premoženjsko odgovornost vseh odgovornih oseb znotraj podjetij.
Demokrati bi oblikovali novo specializirano tožilsko enoto in znotraj nje ustanovili poseben urad za iskanje premoženja. Ta urad bo po njihovih načrtih neposredno sodeloval s tožilci in tako dokončno preprečil izplačljivost kraje javnega denarja.
V Piratski stranki kot glavno oviro pri iskanju premoženja vidijo zaprtje registra dejanskih lastnikov podjetij. Za hitrejši odvzem nezakonitega premoženja bi ta register ponovno odprli za javnost.
Transparentnost in odgovornost v pravosodju
Zaupanje javnosti v poštenost postopkov temelji na transparentnosti in prevzemanju odgovornosti, hkrati pa sodniki potrebujejo institucionalni mir in ustavno neodvisnost.
SDS zaupanje namerava zgraditi z uvedbo daljše poskusne dobe pred podelitvijo trajnega mandata. Podatke o sodnikih, ki kršijo človekove pravice ali jim postopki zastarajo, bodo znotraj sistema javno objavili z imeni in priimki. Stranka prav tako predlaga zakonsko podreditev tožilskih odločitev nadzoru.
NSi zahteva dosledno osebno prevzemanje odgovornosti funkcionarjev in predlaga javne prenose sej Sodnega sveta v živo. Stranka bi povečala težo zakonodajne veje oblasti pri samem imenovanju članov sveta.
Levica podpira dosledno objavljanje odločb druge in tretje stopnje ter pomembnejših odločitev prvostopenjskih sodišč in proaktivno komuniciranje sodišč s širšo javnostjo. V slovenski sistem želijo oživiti in vpeljati poseben institut sodnikov govorcev.
V SD poudarjajo trdno pravilo, ki določa, da izvršilna veja oblasti ne sme posegati v neodvisnost sodnikov. Stranka navaja, da sodišča transparentnost zagotavljajo z javnostjo sodnih obravnav in hitro digitalizacijo vseh postopkov. Ob tem pojasnjujejo pomen disciplinskih mehanizmov, ki ne nadzirajo vsebine odločitev, temveč krepijo zaupanje javnosti.
SNS zahteva uvedbo posebnega mandatnega sistema za sodnike in tožilce z rednim strokovnim ocenjevanjem njihovega dela. Javnosti bi po načrtih stranke omogočili prost vpogled v statistiko trajanja postopkov.
Od celotnega pravosodnega sistema Gibanje Svoboda pričakuje redno ter transparentno poročanje in jasno določena merila uspešnosti. Krepili bodo notranje nadzorne mehanizme neposredno znotraj samega sistema.
V Prerodu zavračajo neposredni politični nadzor nad sodniki. Predlagajo objavo sistemskih kazalnikov delovanja in sistemsko uvedbo danskega modela neodvisnega priporočilnega telesa za vsa sodniška imenovanja.
Stranka Resni.ca za zagotavljanje večje transparentnosti zahteva dosledno spoštovanje načela delitve oblasti in popoln umik politike iz slovenskega sodstva. Ocenjujejo namreč, da lahko le ustavno neodvisno sodstvo nosi polno odgovornost.
Mi, Socialisti! ocenjujejo, da pravosodni sistem v praksi trenutno transparentno ščiti kapitaliste in kriminalce. Glavno oviro vidijo neposredno v sami logiki globalnega ekonomskega sistema.
Demokrati bi zaupanje javnosti gradili z digitalno platformo E-Pravosodje, ki bo državljanom omogočila nadzor nad trajanjem postopkov in javno dostopnost odločb. Sodni ter Tožilski svet bi po načrtu v celoti profesionalizirali.
Sodeč na program, bi v Piratski stranki zaupanje v pravosodje stranka gradila z vzpostavitvijo odprtih podatkovnih baz, kjer bi državljani v vsakem trenutku dostopali do anonimiziranih sodb in statistike uspešnosti posameznih sodnikov. Stranka tudi predlaga tudi celovito zakonsko zaščito žvižgačev.
Prihodnost Komisije za preprečevanje korupcije
Komisija za preprečevanje korupcije nima pooblastil kazenskega pregona, temveč deluje predvsem preventivno in nadzorstveno po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Politične stranke imajo o njenem obstoju diametralno nasprotne poglede.
SDS komisijo označuje kot orodje za politične diskreditacije. V stranki so prepričani, da takšne institucije država ne potrebuje, in kot zgled navajajo Dansko, ki ohranja nizko stopnjo korupcije brez takšne komisije.
V NSi opozarjajo, da sistematičen nadzor nad državno oblastjo predstavlja nujno orodje, zato institucije ne bi ukinili. Nadgradili bi pristojnosti komisije pri sankcioniranju ugotovljenih kršitev in opozarjajo, da vloge komisije danes ne priznava niti sam predsednik vlade.
Levica predlaga poenostavitev procesnih določb in vnos zavezujočih pravil glede reakcije vseh ostalih državnih organov ob uradno ugotovljenih kršitvah. Razmislili bi o prenosu pooblastil za nadzor financiranja strank z Računskega sodišča neposredno na komisijo.
V SD je ministrstvo aktiviralo posebno delovno skupino, ki podrobno preverja obstoječo zakonodajo. Stranka resno razmišlja o dopolnitvi predpisov glede poročanja o premoženju za najožje družinske člane funkcionarjev.
SNS nasprotuje povečanju pooblastil in javno zagovarja ukinitev tega organa. Ocenjujejo namreč, da komisija zgolj podvaja naloge drugih institucij in povzroča nepotrebne dodatne državne stroške.
Gibanje Svoboda javno pojasnjuje, da so komisiji v tem mandatu sistemsko povečali proračunska sredstva in sprejeli novo resolucijo o preprečevanju korupcije. Podpirajo strokoven ter transparenten postopek izbire vodstva organa.
V Prerodu komisijo vidijo prvenstveno v preventivni vlogi neposredno znotraj širšega sistema boja proti organiziranemu kriminalu. Za represivni del boja bi stranka raje ustanovila nov urad znotraj tožilstva.
Stranka Resni.ca bi komisijo po prevzemu oblasti v celoti ukinila, saj meni, da institucija nima pravih pooblastil in služi le ohranjanju služb zaposlenih. Namesto tega bi ustanovili novo specialno sodišče in poseben oddelek tožilstva. Sektor kriminalistične policije bi po njihovem načrtu podredili neposredno tožilstvu, za tovrstna dejanja pa bi predvideli obravnavo ne glede na roke, s čimer bi preprečili zastaranje.
Mi, Socialisti! državljane opozarjajo, da "kapitalistični razred" to komisijo v praksi pogosto uporablja za osebne in medsebojne politične obračune. Pri vprašanju o postopku izbire vodstva ocenjujejo, da imenovanje s strani predsednice republike predstavlja relativno primerno rešitev. Zahtevajo pa učinkovito institucijo, ki bo uveljavljala konkretne kazenske posledice.
Demokrati poudarjajo depolitizacijo in strokovnost vodstva, pri čemer bi po njihovem mnenju vključitev komisije v specializirano tožilsko enoto spremenila naravo funkcije. Načrtujejo namreč, da mora komisija postati »del udarne pesti države«.
Piratska stranka v svojem programu opozarja, da država trenutno predpisuje nizke globe za korupcijo, ki storilce prej spodbujajo, kot odvračajo. Institucije ne bi ukinili, temveč bi ji podelili večja pooblastila za neposredno sankcioniranje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
