Profimedia

Povišan holesterol je ena tistih zdravstvenih težav, ki nas nase prav nič ne opozori. Če posameznik ve, da ima povišane vrednosti holesterola, ga je na to brez dvoma opozoril zdravnik. Po eni strani je seveda dobro, da povišan holesterol ne boli in ne povzroča kakšnih drugih težav, ki bi nas nanj opozorile.

Hkrati pa ravno to dejstvo pomeni veliko težavo, saj si je zelo težko dopovedati, da smo v resni nevarnosti in na hitri cesti do infarkta ali česa podobnega, ko pa se vendar počutimo čisto dobro. Zaradi tega nas niti ne preseneča dejstvo, da v zdravniških krogih povišanemu holesterolu v krvi pravijo kar tihi ubijalec.

A treba se je zavedati, da je tihi le do trenutka, dokler ne izvemo, da ga imamo v telesu preveč. Potem moramo primerno ukrepati.

Kako holesterol slabo vpliva na zdravje?

Drži se stene arterije, zaradi česa se ta zamaši oziroma zmanjša pretok krvi, kar vodi do kapi ali srčnega infarkta. Najpomembnejšo vlogo v zmanjševanju ravni negativnega holesterola v krvi imajo antioksidanti, zaradi česa je najbolje, da se v prehrano vključi čim več sadja in zelenjave. Obstaja pa tudi vrsta živil, ki še posebej pomagajo v boju proti holesterolu.

Profimedia

Kdo je v resnici ogrožen in kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?

Prizadevanja zdravnikov so usmerjena v čim obsežnejše zniževanje škodljivega, holesterola v delcih LDL. Ne glede na nesporno dejstvo, da je zvišan LDL-holesterol škodljiv za vso populacijo, zdravniki vedno poudarijo, da je treba k obravnavi zvišanih vrednosti nujno pristopati individualno.

Ko pride posameznik k zdravniku v ambulanto, mora ta preveriti vse njegove individualne lastnosti, ki igrajo pomembno vlogo pri razlagi njegove vrednosti holesterola in tudi pri ukrepanju. Res je v javnosti znan stereotip, da naj bi imeli povišan holesterol le ljudje s prekomerno telesno težo.

Prehrana

Tiha bolezen, ki, dokler ni prepozno, poteka brez simptomov

A to ne drži. Če na primer pogledamo ekstremne vrednosti škodljivega holesterola pri določenih dednih oblikah, velja celo nasprotno, višje vrednosti izmerimo pri ljudeh, ki imajo nižjo telesno maso. Tudi bolniki z družinsko hiperholesterolemijo, klasično genetsko boleznijo, imajo navadno normalno ali vsaj priporočeno telesno težo.

Po drugi strani pa je treba upoštevati, da število ljudi s prekomerno telesno težo v populaciji narašča, s čimer med njimi narašča tudi število tistih, ki nimajo normalnih vrednosti krvnih maščob. Praviloma imajo vse osebe s trebušno zamaščenostjo, ki jo opredelimo s prekomernim obsegom pasu, vsaj zmerno zvišane vrednosti holesterola v obliki LDL.

profimedia

Najbolj ogrožene osebe

Najpomembnejše pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana. Najpomembnejši so prvi trije omenjeni in, na srečo, pravijo zdravniki, jih je mogoče odpraviti ali pa tudi uspešno zdraviti.

Statistika in raziskave

Podatek iz nacionalnega programa primarne preventive za bolezni srca in žilja, v okviru katerega obravnavamo na videz zdrave ljudi, stare od 35 do 70 let, kaže, da ima kar 67 odstotkov, torej kar dve tretjini odraslih Slovencev, zvišano vrednost holesterola, kar je resnično skrb vzbujajoče. Če te podatke postavimo v mednarodni kontekst, lahko ugotovimo, da je podobno tudi v drugih razvitih državah, je pa res, da nimamo prav dobrih podatkov, kako se to potem prelije v obolevnost.

Raziskava, ki so jo zdravniki opravili med koronarnimi bolniki, zdravljenimi v UKCL, je pokazala, da se po urejenosti LDL-holesterola med državami EU sicer Slovenija lahko uvrsti v zgornjo tretjino, pa vendar ima v skladu z mednarodno uveljavljenimi priporočili vrednost krvnega holesterola urejeno le okoli 40 odstotkov slovenskih bolnikov.

Zdravje

Tihi znak, da telo potrebuje pomoč – ne prezrite ga

Ločimo dober in slab holesterol

• »škodljive« lipoproteine, med katere spadajo lipoproteini z majhno gostoto (LDL), lipoproteini z zelo majhno gostoto (VLDL) in ostanki VLDL, ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni (plaki v žilni steni lahko povzročajo aterosklerozo);
• »koristne« lipoproteine, to so lipoproteini z veliko gostoto (HDL), ki holesterol z žilnih sten odstranjujejo.