Obožujete kostanj? Preverite, koliko ga lahko pojeste
Koliko kostanja lahko pojeste? Tako hranljiva je priljubljena jesenska poslastica
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vonj po pečenem kostanju je eden tistih, ki nezmotljivo napovedujejo jesen. Ker je sladkast in precej nasiten, pa se hitro pojavi vprašanje: je kostanj sploh zdrav in koliko si ga lahko privoščimo? Njegova hranilna sestava vas utegne presenetiti.
Čeprav kostanj uvrščamo med oreščke, se od orehov, mandljev in lešnikov precej razlikuje. Vsebuje bistveno manj maščob in več ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Zato je po sestavi v nekaterih pogledih bližje škrobnatim živilom kot klasičnim oreščkom.
Koliko kalorij ima kostanj?
Energijska vrednost je odvisna tudi od načina priprave in vsebnosti vode. Po podatkih ima 100 gramov pečenega evropskega kostanja približno 245 kalorij, kuhan kostanj pa jih ima praviloma manj na 100 gramov, saj vsebuje več vode. Zato kostanja ni treba obravnavati kot živilo, ki se mu moramo izogibati zaradi kalorij. Je pa dobro upoštevati količino, še posebej, ker ob vrečki vročega kostanja hitro izgubimo občutek, koliko smo ga pojedli.
Za prigrizek je smiselna porcija približno 30 do 50 gramov olupljenega kostanja. Če ga pojemo več, ga lahko obravnavamo kot konkreten del obroka oziroma vir ogljikovih hidratov, ne le kot majhen prigrizek.
Presenečenje: vsebuje tudi vitamin C
Ena zanimivejših posebnosti kostanja je vitamin C, ki ga v večini drugih oreščkov praktično ne najdemo. Svež kostanj ga vsebuje več, s kuhanjem in pečenjem pa se njegova količina zaradi občutljivosti vitamina C na toploto zmanjša. Kostanj vsebuje tudi vlaknine, kalij, baker in mangan ter različne rastlinske spojine.
Manj maščob kot drugi oreščki
Če se kostanju izogibate zato, ker menite, da je tako masten kot orehi ali lešniki, je skrb odveč. Ena njegovih največjih prehranskih posebnosti je prav nizka vsebnost maščob v primerjavi z večino drugih oreščkov. To pa ne pomeni, da ga lahko pojemo neomejeno. Večji delež njegove energije prihaja iz ogljikovih hidratov, zato je predvsem količina tista, ki določa, kako energijsko bogat bo naš kostanjev prigrizek.
Zaradi vlaknin tudi dobro nasiti
Kostanj vsebuje prehranske vlaknine, ki prispevajo k normalnemu delovanju prebave in pomagajo pri občutku sitosti. Prav kombinacija škroba in vlaknin je eden od razlogov, da je lahko že zmerna porcija precej nasitna. Če sicer ne uživate veliko vlaknin, pa lahko večja količina kostanja naenkrat pri nekaterih povzroči napihnjenost ali prebavne težave.
Je boljši kuhan ali pečen kostanj?
Obe različici sta lahko del uravnotežene prehrane. Kuhan kostanj vsebuje več vode in je zato na 100 gramov praviloma manj energijsko gost, pečen pa zaradi izgube vode postane bolj koncentriran. Večjo razliko kot izbira med kuhanim in pečenim kostanjem zato pogosto naredi količina, ki jo pojemo.
In še nekaj: kostanj je naravno brez glutena, zato je lahko zanimiva izbira tudi za ljudi, ki se morajo glutenu izogibati. Pri predelanih kostanjevih izdelkih pa je seveda treba preveriti deklaracijo.
Koliko kostanja je torej preveč?
Univerzalnega števila kostanjev, pri katerem bi morali nehati, ni. Potrebe po energiji se med ljudmi razlikujejo, prav tako velikost posameznih plodov. Če ga jeste kot jesenski prigrizek, je manjša pest oziroma približno 30 do 50 gramov olupljenega kostanja povsem razumna orientacija. Če si ga privoščite več, ni s tem nič narobe, le upoštevajte, da ste zaužili tudi precejšen vir ogljikovih hidratov in energije.
Kostanj tako ni le nekaj, kar lepo diši na jesenskem sprehodu. V primerjavi z večino oreščkov vsebuje malo maščob, zagotavlja vlaknine in minerale ter ima celo nekaj vitamina C. Še en dober razlog, da njegovo kratko sezono izkoristimo.
