Kdaj nabiramo šipek? Ni treba čakati na prvo slano
Šipek je že zrel za nabiranje. Preverite, kako prepoznamo pravi čas, zakaj ni treba čakati na prvo slano in kako plodove pravilno uporabimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šipek se je ob gozdnih robovih, poteh in živih mejah že obarval v značilne oranžne in rdeče odtenke. Če ste doslej z nabiranjem čakali na prvo slano, ker naj bi šele takrat postal primeren za uporabo, vam ni treba. Za marsikateri način uporabe je začetek jeseni pravzaprav zelo primeren čas za nabiranje, saj so plodovi že zreli, vendar še čvrsti. Pomembneje kot datum na koledarju je zato pogledati in potipati posamezen plod.
Kako vemo, da je šipek zrel?
Navadni šipek (Rosa canina) je pri nas zelo razširjen samonikli grm. Najdemo ga ob gozdnih robovih, na sončnih brežinah, med drugim grmovjem in v živih mejah. Po rožnatih ali skoraj belih cvetovih, ki jih razvija pozno spomladi in v začetku poletja, jeseni dozorevajo značilni rdeči plodovi.
Botanično pri šipku pravzaprav ne govorimo o jagodi. Rdeči mesnati del je navidezni plod, v njegovi notranjosti pa so številni pravi plodovi – drobni oreški.
Za nabiranje izbiramo lepo obarvane, zdrave plodove brez temnih, gnilih ali plesnivih mest. Če jih želimo sušiti, naj bodo zreli, vendar še vedno čvrsti. Zelo mehki plodovi so za sušenje manj primerni, jih pa lahko uporabimo za takojšnjo predelavo.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Moramo res počakati na prvo slano?
Nasvet, da šipek nabiramo šele po prvi slani, se prenaša iz generacije v generacijo. Slana res povzroči, da se plodovi zmehčajo, zato jih je pozneje lažje predelati, spremeni pa se tudi njihov okus. Toda če želimo čim kakovostnejše plodove za sušenje ali čaj, čakanje na mraz ni nujno.
To potrjuje tudi raziskava Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v kateri so plodove navadnega šipka spremljali od septembra do začetka decembra. Po poškodbah zaradi slane se je vsebnost askorbinske kisline oziroma vitamina C izrazito zmanjšala, prav tako skupna antioksidativna sposobnost.
Če torej najdemo lepo rdeče in že zrele, vendar še čvrste plodove, jih lahko brez skrbi naberemo že zdaj. Na slano je smiselneje počakati predvsem takrat, ko želimo zelo mehke plodove za določene načine predelave.
Zakaj je šipek tako cenjen?
Šipek je znan predvsem kot naravni vir vitamina C, vendar njegova sestava še zdaleč ni omejena samo nanj. Plodovi vsebujejo tudi različne fenolne spojine, karotenoide, sadne kisline in druge bioaktivne snovi z antioksidativnim delovanjem. Koliko posamezne snovi vsebujejo, pa je odvisno od vrste šipka, rastišča in predvsem stopnje zrelosti plodov.
Prav zaradi vitamina C šipek tradicionalno povezujemo s hladnejšim delom leta, ko se na naših jedilnikih znajde predvsem v obliki čaja, marmelade in drugih pripravkov. Pri tem je dobro vedeti, da vitamin C ni posebno obstojen. Z dolgotrajnim segrevanjem in nepravilnim shranjevanjem ga izgubljamo, zato od močno prekuhane šipkove marmelade ne moremo pričakovati enake vsebnosti vitamina C kot od svežega plodu.
Nabirajmo le na čistih rastiščih
Ker šipek pogosto raste ob cestah, je izbira mesta nabiranja pomembna. Plodov ne nabiramo neposredno ob prometnih cestah ali na območjih, kjer bi lahko bile rastline izpostavljene škropivom in drugim onesnaževalom. Najlepše je poiskati grme nekoliko stran od prometa in intenzivno obdelovanih površin.
Na nabiranje se odpravimo v suhem vremenu. Plodove previdno odtrgamo ali odrežemo s kratkim pecljem in jih doma čim prej pregledamo. Poškodovane, plesnive in nagnite zavržemo.
Pazimo na dlačice v notranjosti
Kdor je že kdaj odprl šipkov plod, ve, da se pod rdečim mesom skrivajo številni trdi oreški, obdani z drobnimi dlačicami. Te lahko dražijo kožo in sluznico, zato moramo biti pri pripravi previdni.
Če šipek razpolovimo in odstranjujemo notranjost, oreške in dlačice temeljito izpraskamo. Pri nekaterih načinih predelave plodove najprej skuhamo in nato maso pretlačimo oziroma precedimo skozi primerno gosto cedilo.
Kako šipek posušimo za čaj?
Za sušenje izberemo čvrste, zdrave in povsem obarvane plodove. Očistimo jih in lahko razpolovimo, saj se tako hitreje in enakomerneje posušijo. Če odstranjujemo notranjost, smo pozorni na drobne dlačice.
Sušimo jih čim hitreje, vendar brez pretirane vročine. Dobro posušen šipek mora biti suh tudi v notranjosti, saj lahko preostanek vlage med shranjevanjem povzroči razvoj plesni. Posušenega shranimo v dobro zaprti posodi na suhem in temnem mestu.
Za pripravo napitka lahko uporabimo zdrobljene posušene plodove. Ker želimo ohraniti čim več občutljivih snovi, dolgotrajno in močno prekuhavanje ni potrebno.
Iz šipka lahko pripravimo še marsikaj
Če se domov vrnemo s polno košaro, ni treba, da vse konča v čaju. Šipek lahko predelamo v marmelado, sadni namaz, sirup ali omako, nekateri iz njega pripravljajo tudi vino in liker. Zaradi nekoliko kislega, sadnega okusa se dobro obnese tudi v kombinaciji z jabolki in drugim jesenskim sadjem.
Pri marmeladi je največ dela prav z odstranjevanjem oziroma ločevanjem trdih notranjih delov in dlačic. Zato šipek pogosto najprej zmehčamo s kuhanjem z nekaj vode, nato pa maso temeljito pretlačimo skozi gosto cedilo ali pasirko. Dobljeno kašo nato uporabimo kot osnovo za marmelado.
Če vas torej med jesenskim sprehodom pričakajo grmi, polni rdečih plodov, ni treba čakati, da jih pobeli prva slana. Za čaj in sušenje so lepo obarvani, zreli in še čvrsti plodovi pravzaprav odlična izbira že zdaj.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
