Otrok ima počitnice, vi pa morate v službo? Te pravice vam zagotavlja zakon
Začenjajo se jesenske počitnice, številni starši pa morajo v službo. Preverili smo, kdaj vam pripada dopust, ali lahko delate od doma in kdaj je mogoča nega otroka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prihodnji teden se za slovenske osnovnošolce in dijake začenjajo jesenske oziroma krompirjeve počitnice, ki bodo trajale od ponedeljka, 26. oktobra, do petka, 30. oktobra. Medtem ko bodo otroci za nekaj dni odložili šolske obveznosti, bodo morali številni starši povsem običajno v službo. Za družine z mlajšimi otroki se zato znova odpira vprašanje, kako zagotoviti varstvo. Lahko starši zahtevajo dopust? Jim pripada bolniška odsotnost? Preverili smo, kakšne možnosti ponuja slovenska zakonodaja in katere pravice imajo zaposleni starši.
Staršem pripada teden dopusta med šolskimi počitnicami
Marsikdo ne ve, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) staršem šoloobveznih otrok zagotavlja posebno pravico pri koriščenju letnega dopusta. Njegov 163. člen določa, da imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
To pomeni, da mora delodajalec pri načrtovanju dopusta upoštevati tudi družinske obveznosti zaposlenega. Vendar zakon ne zagotavlja, da lahko starši sami izberejo prav jesenske počitnice. Pravica se namreč nanaša na najmanj en teden v času šolskih počitnic nasploh.
Pomembno je tudi, da ne gre za dodatnih pet dni plačane odsotnosti, temveč za pravico do koriščenja že pripadajočega letnega dopusta. Če je zaposleni ves dopust že porabil, mu samo zaradi šolskih počitnic novi dnevi ne pripadajo. Delodajalec lahko izrabo dopusta med počitnicami tudi zavrne, vendar le, če bi odsotnost zaposlenega resneje ogrozila delovni proces. Enaka izjema velja za pravico zaposlenega, da en dan letnega dopusta izrabi na dan, ki ga določi sam, če o tem delodajalca obvesti najmanj tri dni pred izrabo.
Lahko starši zaradi varstva otroka odprejo bolniško?
Ena od možnosti, na katero pomislijo starši, je bolniška odsotnost zaradi nege otroka. Toda pravila so jasna. Samo dejstvo, da ima otrok šolske počitnice in starši zanj nimajo organiziranega varstva, ni upravičen razlog za bolniško odsotnost. Ta je mogoča, kadar otrok zaradi bolezni ali drugega zdravstvenega stanja dejansko potrebuje nego. O upravičenosti praviloma odloča otrokov izbrani zdravnik, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko pravica do nadomestila zaradi nege otroka, mlajšega od sedmih let, v posameznem primeru praviloma traja do 20 koledarskih dni, pri starejših otrocih pa do 10 koledarskih dni. Za nekatere otroke s težjimi oviranostmi veljajo posebna pravila, odsotnost pa se lahko ob izpolnjenih pogojih tudi podaljša. Nadomestilo za nego otroka znaša 80 odstotkov zakonsko določene osnove in se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja že od prvega dne upravičene odsotnosti.
Pravico praviloma uveljavlja eden od staršev, ki otroka dejansko neguje. Če lahko ustrezno nego zagotovi drugi starš, ne da bi moral zaradi tega izostati z dela, pravica do nadomestila praviloma ne pripada.
Kaj pa delo od doma?
Ena od možnosti za lažje usklajevanje družinskih in službenih obveznosti je tudi delo od doma. Toda zaposleni ga ne more zahtevati zgolj zato, ker ima otrok počitnice. Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da zaposleni zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh, vendar predlogu ni dolžan ugoditi.
Podobno lahko zaposleni predlagajo drugačno razporeditev delovnega časa, denimo zgodnejši začetek in konec delovnika. Tudi v tem primeru mora delodajalec ob upoštevanju potreb delovnega procesa svojo odločitev pisno utemeljiti v 15 dneh. Pri tem je pomembno poudariti, da delo od doma ne pomeni odsotnosti z dela. Zaposleni mora tudi doma opravljati svoje delovne obveznosti, zato ta možnost ni vedno primerna za starše otrok, ki potrebujejo stalno varstvo.
Starši se lahko v nekaterih nepredvidenih okoliščinah sklicujejo tudi na višjo silo. Takšna možnost pride v poštev, kadar zaradi nepričakovanega in neizogibnega dogodka ne morejo zagotoviti varstva otroka in posledično ne morejo opravljati svojega dela. Ministrstvo za delo je takšno možnost v preteklosti denimo pojasnjevalo ob nepričakovanem zaprtju šol in vrtcev zaradi stavke. Toda redne šolske počitnice so določene vnaprej in objavljene v šolskem koledarju. Zato same po sebi ne predstavljajo višje sile in niso podlaga za izredno odsotnost z dela.
Kaj lahko storijo starši, ki nimajo več dopusta?
Za starše, ki so letni dopust že porabili, je možnosti nekoliko manj. Ena izmed njih je dogovor z delodajalcem o neplačani odsotnosti, če takšno možnost dopuščajo veljavna pravila in delodajalec z njo soglaša. Prav tako lahko poskušajo doseči začasno prilagoditev delovnega časa oziroma drugačno organizacijo dela.
Zakon sicer omogoča tudi pet dni oskrbovalskega dopusta letno za nego ali oskrbo družinskega člana zaradi resnih zdravstvenih razlogov, kadar niso izpolnjeni pogoji za odsotnost na drugi podlagi. Toda ta pravica ni namenjena običajnemu varstvu zdravega otroka med počitnicami.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
