Večni župani: Kdo vztraja in kdo se po 32 letih poslavlja?
Nekateri slovenski župani bodo novembra lovili že deveti mandat, drugi se po več kot treh desetletjih poslavljajo. Kdo ostaja in kdo jih želi naslediti?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Redne lokalne volitve so pred vrati. Do njih nas loči mesec in pol, županski kandidati pa so že v nizkem startu. Vsak volilni cikel so na lokalni ravni med najbolj zanimivimi tiste občine, ki jih že desetletja vodijo isti, “večni” župani. Nekaj se jih bo na prihajajočih volitvah potegovalo že za deveti mandat, spet drugi pa se po dolgotrajnem županovanju umikajo v ozadje. Kdo točno se bo v posameznih občinah podal v župansko tekmo povsod še ni povsem jasno, saj je kandidature mogoče vložiti še do 15. oktobra.
Med zadnjimi, ki svoja lokalna okolja vodijo vse od leta 1994, ostajajo Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem, Branko Kidrič v Rogaški Slatini, Franc Mužič v Brdih in Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi. Vsi župani so na čelu svoje občine že osem mandatov, oziroma kar 32 let.
Nekateri se poslavljajo
Ta številka bo po letošnjih volitvah še nekoliko nižja. Kidrič in Mužič se namreč za ponovno kandidaturo nista več odločila. Se pa bo za deveti mandat potegoval Franc Čebulj, ki je svojo kandidaturo že potrdil, prav tako pa se bo za nova štiri leta na čelu zagorske občine boril tudi Matjaž Švagan. Čebulj za zdaj protikandidata še nima. Pred štirimi leti se mu je neuspešno po robu postavil Luka Štumberger, a njegova morebitna kandidatura v tem trenutku še ni znana. Podobna slika je v Zagorju ob Savi, saj Švagan do zdaj še nima potrjenega protikandidata.
Po treh desetletjih bodo novega župana dobili v Rogaški Slatini, kjer sta kandidaturo napovedala Aleš Makovec in Peter Volovšek. Še bolj napeto pa bo v Brdih, kjer se župan po 32 letih prav tako poslavlja. Za nasledstvo na prestolu občine se bosta gotovo potegovala Karlo Peršolja in Boris Jakončič, prav tako je svojo kandidaturo s podpisi volivcev napovedal Silvan Peršolja. Občina pa bi lahko dobila tudi županjo, saj s kandidaturo koketira tudi Petra Rutar.
Osmi mandat na obzorju
Kljub temu, da so vse od leta 1994 ostali le še štirje župani, po prihajajočih volitvah pa bosta ostala še največ dva, lahko še nekaj županov označimo za teflonske. To so župani, ki svoje občine vodijo vse od leta 1998. Med njimi so denimo Marjan Kardinar v Dobrovniku, Stanko Ivanušič v Razkrižju, Matic Tasič na Prevaljah, Jože Doles v Blokah in Martin Brecl v Dobrni. Omenjenim se izteka sedmi mandat, na čelu svojih občin pa vladajo že 28 let.
Da bo poskušal prebiti mejo treh desetletij na občinskem vrhu, se je v Dobrovniku že odločil Kardinar, a mu nasproti stoji sedanji občinski svetnik Teodor Varga. V Razkrižju bo ponovno kandidiral tudi Ivanušič, ki za zdaj še nima potrjenega protikandidata. Nekoliko bolj je razgibana slika v občini Bloke in v Dobrni. Doles ponovne kandidature še ni uradno potrdil, prav tako pa v tej občini uradno še ni znan noben morebiten kandidat. Brecl pa je napovedal, da bo svojo odločitev o morebitni ponovni kandidaturi sporočil oktobra. Tudi v tej občini je županska tekma za zdaj zavita v tančico skrivnosti.
Seznama večnih županov pa ni mogoče zaključiti brez Martina Mikoliča v Rogatcu in Franca Šlihthubra v Gornjih Petrovcih. Oba sta svoji občini vodila vse od leta 1994, a je Šlihthubru mandat zaradi pravnomočne obsodbe na 14-mesečno zaporno kazen prenehal lansko leto, Mikolič pa je po izvolitvi v državni zbor prevzel poslanski mandat in zapustil župansko funkcijo.
Zakaj prihaja do dolgotrajnih mandatov?
Številne raziskave so pokazale, da pojav dolgoletnega županovanja ni nič nenavadnega. Po nekaterih razlagah imajo ustaljena imena na vrhu občin tako imenovano "prednost nosilca funkcije." Aktualni župani imajo v primerjavi z novimi kandidati praviloma več prepoznavnosti, več izkušenj, vzpostavljeno volilno bazo in že opravljeno delo, katerega rezultate lahko pokažejo. Praviloma se z vsakim novim mandatom položaj županov na čelu občine utrjuje.
Po slovenski zakonodaji število županskih mandatov ni omejeno. Ti so neposredno izvoljeni za štiri leta, a zakon ne določa, kolikokrat smejo kandidirati.
Raziskave pri odgovoru na vprašanje, ali so župani z več zaporednimi mandati nekaj pozitivnega ali negativnega, niso složne. Več izkušenj na področju poznavanja državnih in evropskih mehanizmov financiranja je gotovo nekaj pozitivnega za lokalno skupnost, prav tako pa ni zanemarljiva kontinuiteta zastavljenih projektov in dolgoročne vizije za občino. Po drugi strani pa nekatere tuje raziskave po daljšem obdobju županovanja ugotavljajo slabše rezultate na posameznih področjih javnega upravljanja.
Obenem so v tujini pri analizi županovanja že opazili trend, da župani, ki si želijo novega mandata, z javnimi sredstvi upravljajo veliko bolj previdno, kakor tisti, ki zaradi omejitve mandatov niso mogli biti ponovno izvoljeni. Seveda pa je jasno, da zgolj menjava župana kar tako občini še ne prinese pomladi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
