Če želite živeti dlje, bi morali po 40. letu jesti več teh živil
Po 40. letu telo potrebuje drugačno prehrano. Strokovnjaki razkrivajo, katera živila pomagajo pri zdravem staranju, več energije in daljšem življenju.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po 40. letu se telo začne spreminjati bolj, kot si marsikdo želi priznati. Presnova se postopoma upočasnjuje, mišična masa začne upadati, okrevanje je počasnejše, energija ni več samoumevna, tveganje za kronične bolezni pa začne naraščati. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da so štirideseta idealen čas za spremembe prehranskih navad, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja v prihodnjih desetletjih.
Zdravniki in strokovnjaki za dolgoživost opažajo, da ljudje, ki se starajo najbolj vitalno in zdravo, nimajo nujno popolne diete ali ekstremnega življenjskega sloga. Veliko bolj pomembna je doslednost, kakovost hrane in nekaj ključnih prehranskih navad, ki jih ohranjajo dolga leta.
Po 40. letu prehrana postane še pomembnejša
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko sprememba prehrane v srednjih letih pomembno vpliva celo na pričakovano življenjsko dobo. Raziskave kažejo, da bi lahko ljudje, ki po 40. letu preidejo z značilne zahodne prehrane na bolj kakovostno prehrano z več stročnicami, oreščki, polnovrednimi žiti in manj predelanega mesa, živeli tudi deset let dlje. Strokovnjaki zato poudarjajo, da ni pomembna le telesna teža, ampak predvsem kakovost hrane, ki jo telo dobiva vsak dan.
Več rastlinske hrane, manj predelanih izdelkov
Ena najpogostejših navad ljudi, ki se starajo zdravo, je prehrana, bogata z rastlinskimi živili. To ne pomeni nujno popolnoma vegetarijanske prehrane, ampak predvsem več zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit, semen in oreščkov.
Strokovnjaki poudarjajo, da so rastlinska živila bogata z vlakninami, antioksidanti in koristnimi rastlinskimi spojinami, ki pomagajo zmanjševati vnetja v telesu in podpirajo zdravje srca, možganov ter prebave. Posebej pogosto omenjajo stročnice, kot so fižol, leča, čičerika in grah, saj jih povezujejo z nižjim tveganjem za prezgodnjo smrtnost.
Oreščki in semena veljajo za eno najbolj podcenjenih živil
Kardiolog dr. Dariush Mozaffarian opozarja, da ljudje še vedno pojedo premalo oreščkov in semen, čeprav gre za izjemno hranljiva živila. Vsebujejo zdrave maščobe, vlaknine, beljakovine in številne koristne rastlinske spojine, ki podpirajo zdravje srca in ožilja. Pest mandljev, orehov, pistacij ali bučnih semen lahko zato postane eden najpreprostejših korakov za bolj kakovostno prehrano po 40. letu.
Beljakovine postanejo ključne
Po 40. letu začne telo hitreje izgubljati mišično maso, zato strokovnjaki poudarjajo pomen zadostnega vnosa beljakovin. Še posebej pomembno je to pri ženskah, saj številne ne zaužijejo dovolj beljakovin za ohranjanje mišic in moči. Beljakovine pomagajo ohranjati mišično maso, podpirajo presnovo in prispevajo k boljšemu občutku sitosti. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri preprečevanju inzulinske odpornosti in kopičenja maščobe okoli organov.
Strokovnjaki priporočajo kakovostne vire beljakovin, kot so ribe, jajca, grški jogurt, stročnice, tofu, pusto meso in fermentirani mlečni izdelki.
Telo bolje deluje z “resnično hrano”
Strokovnjaki za dolgoživost vse pogosteje opozarjajo tudi na pretirano predelano prehrano. Čeprav so proteinski napitki, smoothiji in različni prehranski dodatki postali izjemno priljubljeni, mnogi zdravniki poudarjajo, da telo najbolje deluje ob čim bolj naravni hrani.
Onkolog dr. David Agus pravi, da je telo ustvarjeno za žvečenje hrane, ne pa za nenehno uživanje tekočih nadomestkov obrokov. Prav zato priporoča, da raje posegamo po celih sadežih, zelenjavi in čim manj procesirani hrani.
Pomembna je tudi doslednost
Nutricionisti pogosto poudarjajo, da ljudje, ki se starajo najbolj zdravo, nimajo popolnega jedilnika. Skupno jim je predvsem to, da večino časa jedo preprosto, kakovostno hrano, se redno gibajo in ne pretiravajo z alkoholom. Prav tako opozarjajo, da dolgoročno največ pomeni prehranski način, ki ga lahko človek vzdržuje več let. Med najbolj priporočanimi še vedno ostaja mediteranska prehrana, ki temelji na zelenjavi, sadju, olivnem olju, ribah, stročnicah in manj predelanih živilih.
Tudi majhni koraki štejejo
Strokovnjaki poudarjajo, da ni treba čez noč popolnoma spremeniti prehrane. Pogosto največjo razliko naredijo že manjše spremembe: več zelenjave pri kosilu, manj predelanih prigrizkov, pest oreščkov na dan ali več doma pripravljenih obrokov. In prav v tem je bistvo zdravega staranja. Ne v popolnosti, ampak v navadah, ki jih telo zmore ohranjati dolgoročno.
