Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koprivo večina nabira spomladi, ko so njeni poganjki mladi in mehki. Nato rastlina odraste, zacveti in počasi izgine z našega nabiralniškega seznama. Toda prav ob koncu poletja in v začetku jeseni se na njej razvije njen najmanj poznani zaklad. Z vej se spuščajo gosti grozdi drobnih semen, ki jih lahko posušimo in vso zimo dodajamo jedem.

Semena koprive so v ljudskem zdravilstvu že dolgo cenjena kot naravno krepčilo. Uživali so jih v obdobjih utrujenosti, oslabelosti in večjih telesnih naporov, danes pa jih ponovno odkrivamo kot hranljiv dodatek vsakdanji prehrani. Imajo blag, nekoliko oreškast okus, njihovo nabiranje pa je precej preprostejše, kot bi pričakovali.

September je zanje praviloma še zelo primeren. Paziti moramo le, da izberemo polne, zdrave grozde in jih po nabiranju res dobro posušimo.

PREBERITE TUDI:

Zelišča

Ste vedeli, kaj vse lahko pojeste pri kapucinkah?

Zelenjavni

Kodrolistni ohrovt že lahko obiramo, a najboljši šele prihaja

Semena razvijejo samo ženske koprive

Velika kopriva (Urtica dioica) je dvodomna rastlina, kar pomeni, da moški in ženski cvetovi večinoma rastejo na ločenih rastlinah. Zato vsaka kopriva, ki jo najdemo, ne bo obrodila semen.

Moška socvetja so običajno redkejša, svetlejša in bolj razprta. Pogosto štrlijo vstran, po sprostitvi cvetnega prahu pa začnejo propadati. Ženske rastline prepoznamo po gostih in težkih grozdih, ki visijo navzdol iz zalistij. Ko jih pogledamo od blizu, so gosto posejani z drobnimi zelenimi, rumenkastimi ali pozneje rjavkastimi zrni.

Mlajša semena so svetlo zelena in še nekoliko mehka. Z dozorevanjem postajajo polnejša, rumenkasta ali svetlo rjava ter se začnejo lažje ločevati od grozda. Prav takšna iščemo za sušenje in shranjevanje.

Kako vemo, da je pravi čas za nabiranje?

Semena koprive začnejo dozorevati že poleti, nabiramo pa jih lahko vse do jeseni, dokler ostajajo zdrava in suha. Trenutno jih bomo na sončnih legah pogosto našli že povsem zrela, na hladnejših ali senčnih rastiščih pa so lahko še zelena.

Za uživanje lahko naberemo zelena ali dozorela rjava semena. Zeleni grozdi so sočnejši in jih je treba po nabiranju toliko pazljiveje posušiti. Rjavkasta semena vsebujejo manj vlage, lažje odpadajo s pecljev in so primernejša za daljše shranjevanje.

Dober znak zrelosti je poln, rahlo povešen grozd, na katerem so posamezna semena jasno vidna. Če se ob nežnem potegu zlahka ločijo, je kopriva pripravljena na nabiranje. Povsem počrnele, mokre ali plesnive grozde pustimo na rastlini. Prav tako ne nabiramo semen, ki imajo zatohli vonj ali so zlepljena zaradi dolgotrajnega dežja.

Poiščimo jih na čistem rastišču

Koprive rade rastejo na tleh, bogatih z dušikom, zato jih pogosto najdemo ob kompostnih kupih, hlevih, starih gospodarskih poslopjih, plotovih in robovih poti. Bujna rast še ne pomeni, da je rastišče primerno za nabiranje.

Najboljše so koprive z domačega vrta ali z območja, za katero vemo, da ni škropljeno ali onesnaženo. Izogibamo se rastlinam ob prometnih cestah, železniških progah, industrijskih območjih, gnojiščih in priljubljenih pasjih poteh.

Preden začnemo rezati, si oglejmo tudi liste in socvetja. Če so močno napadena z listnimi ušmi, prepredena s pajčevinami ali prekrita z iztrebki žuželk, raje poiščimo drugo rastlino. Nekaj kopriv vedno pustimo nedotaknjenih, saj so pomembna hrana za gosenice več vrst metuljev, njihova semena pa jeseni teknejo tudi pticam.

Brez rokavic ne bo šlo

Žgalni laski delujejo tudi na odraslih koprivah, zato si nadenemo rokavice in oblačilo z dolgimi rokavi. S škarjami odrežemo semenske grozde ali zgornji del rastline in ga položimo v košaro oziroma papirnato vrečko. Plastična vrečka ni priporočljiva, saj se v njej zadržuje vlaga, semena pa se lahko hitro segrejejo in začnejo plesneti.

Pexels

Nabiramo v suhem vremenu, najbolje pozno dopoldne, ko rosa že izgine. Če je prejšnji dan močno deževalo, počakamo, da se rastline dobro posušijo. Pri tako drobnih semenih je prav vlaga najpogostejši razlog, da se pridelek med sušenjem pokvari.

Kako semena pravilno posušimo?

Nabrane grozde doma razporedimo v tanki plasti po papirju, pladnju ali gosto napetem situ. Postavimo jih v suh, senčen in dobro prezračen prostor. Ne sušimo jih na močnem soncu, saj se lahko pregrejejo, prav tako jih ne puščamo v debelem kupu.

Vsak dan jih nežno premešamo. Med sušenjem se bodo semena začela sama osipati na podlago. Ko postanejo peclji krhki, grozde podrgnemo med prsti ali skozi večje sito. S presejanjem in prebiranjem nato odstranimo ostanke listov in pecljev.

Pred shranjevanjem se prepričamo, da so semena povsem suha. Če jih zapremo v kozarec prezgodaj, se lahko zaradi preostale vlage pojavi plesen. Hranimo jih v dobro zaprtem steklenem kozarcu, na hladnem in temnem mestu. Ker vsebujejo tudi maščobe, je najbolje, da vsako leto pripravimo svežo zalogo.

Drobna semena z veliko hranilno vrednostjo

Semena koprive vsebujejo beljakovine, vlaknine in rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami. V njih najdemo tudi različne minerale, vitamine in rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem. Zaradi tako zgoščene sestave jih lahko primerjamo z drugimi drobnimi semeni, ki jih dodajamo jedem za večjo hranilno vrednost.

V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali predvsem kot krepčilo. Priporočali so jih ob utrujenosti, telesni oslabelosti, po bolezni in v obdobjih, ko je človeku primanjkovalo moči. Sloves so dobila tudi kot podpora odpornosti in splošni vitalnosti. Kopriva je sicer tradicionalno znana po protivnetnem in diuretičnem delovanju ter uporabi pri blagih težavah s sečili in sklepi.

Semena niso namenjena zdravljenju bolezni, lahko pa so dragocena sestavina pestre prehrane. Njihova največja prednost je, da jih lahko brez zahtevne predelave naberemo sami ter jih po malem vključujemo v vsakodnevne obroke.

Pexels

Kako jih vključimo v prehrano?

Posušena semena imajo nežen, rahlo oreškast okus, zato jih lahko uporabimo podobno kot sezam, laneno ali konopljino seme. Potresemo jih po jogurtu, skuti, ovseni kaši, solati, juhi ali kuhani zelenjavi. Dodamo jih lahko smutiju, domači granoli, namazom, pestu ter testu za kruh, žemljice in krekerje.

Če želimo poudariti njihov okus, jih lahko na hitro in zelo nežno pogrejemo v suhi ponvi. Pazimo, da jih ne prežgemo, saj so drobna in se hitro segrejejo. Zmeljemo jih lahko tudi v kavnem mlinčku ter primešamo medu, jogurtu ali namazu. Zmleta porabimo čim prej, ker izpostavljena olja hitreje izgubijo svežino.

Za začetek v obrok dodamo manjšo količino, denimo polovico čajne žličke. Če jih dobro prenašamo, lahko količino postopoma povečamo. Uživanje večjih količin naenkrat ni potrebno – pri tako hranilno zgoščenih semenih je pomembnejša redna in zmerna uporaba.

Iz svežih zelenih semen lahko pripravimo tudi zeliščni namaz. Skupaj z orehi ali sončničnimi semeni, oljčnim oljem, česnom in ščepcem soli jih zmeljemo v pesto. Ker vsebujejo več vlage, takšen pripravek hranimo v hladilniku in ga hitro porabimo.

Previdnost je vseeno smiselna

Kopriva je močna zdravilna in užitna rastlina, zato z njenimi pripravki ne pretiravamo. Ljudje, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode, krvni tlak ali uravnavanje krvnega sladkorja, naj se pred rednim uživanjem večjih količin posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Enako velja za bolnike z resnejšimi boleznimi ledvic ali srca.

Uporaba koprivinih pripravkov se brez strokovnega posveta odsvetuje tudi med nosečnostjo in dojenjem. Kdor semena uživa prvič, naj začne z majhno količino in opazuje odziv telesa.

Pexels

Jesenska zaloga, ki nas ne stane nič

Semena koprive so lep primer tega, kako hitro spregledamo uporabne rastline, ki rastejo tik ob našem vrtu. Medtem ko za različna uvožena semena plačujemo precej denarja, lahko hranljiv domači dodatek v tem času naberemo sami.

Potrebujemo le čisto rastišče, rokavice in nekaj potrpežljivosti pri sušenju. Majhen kozarec koprivinih semen nam bo nato vso zimo služil kot dodatek zajtrkom, solatam, juham in domačemu kruhu. Če smo koprive doslej opazili samo takrat, ko so nas opekle, je zdaj pravi čas, da jih pogledamo še nekoliko drugače.