Jarno Zaffelli, načrtovalec dirkališč in stez za formulo 1, tudi Madringa
Več kot 300 kilometrov na uro, 22 ovinkov in skoraj srhljivo nagnjeni La Monumental – novo madridsko dirkališče Madring želi dokazati, da ulične dirke formule 1 niso nujno dolgočasne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Toda testiranje, med katerim so kar 19-krat pokazali rdečo zastavo, je razkrilo tudi nevarnejšo plat ambiciozne steze.
Za italijanskim oblikovalcem dirkališč Jarnom Zaffellijem so tri naporna leta. Ustanovitelj podjetja Dromo je v 25-letni karieri zasnoval več kot 200 prog za različne oblike avtomobilskega športa, toda Madring je njegov najambicioznejši projekt doslej.
Del proge po javnih cestah
Novo ulično dirkališče formule 1 v Madridu je dolgo 5,4 kilometra, ima 22 ovinkov, dirkači pa na njem presegajo hitrost 300 kilometrov na uro. Del proge poteka po javnih cestah v četrti Valdebebas v bližini letališča Madrid-Barajas, speljana pa je tudi skozi območje največjega madridskega sejmiščnega in kongresnega središča IFEMA.
»Nobeno drugo dirkališče nima takšnega značaja in tako posebnega ritma,« je Zaffelli povedal za revijo Architectural Digest.
Ovinek, ki bo dirkačem pognal strah v kosti
Največ pozornosti vzbuja 12. ovinek z vzdevkom La Monumental. Ima kar 24-odstotni naklon in deset metrov višinske razlike, zato velja za drugi najbolj strm ovinek na koledarju formule 1.
Toda Zaffelli poudarja, da naklon sam po sebi še ne zagotavlja vznemirjenja.
»Nagnjen ovinek je lahko dolgočasen. Posebnost La Monumentala so višinske spremembe v ovinkih, ki vodijo do njega. Ustvariti smo želeli nekaj zares dramatičnega in zahtevnega za dirkače,« je pojasnil. Po njegovih besedah mora dobro dirkališče voznikom omogočiti visoke hitrosti, hkrati pa ustvariti občutek, da vozijo še hitreje, kot kažejo merilniki.
Navijači dirkalnike čutijo v trebuhu
Posebnost Madringa je tudi neposredna bližina gledalcev. Na obeh straneh La Monumentala so postavili ogromni tribuni, ki ustvarjata skoraj stadionsko vzdušje. »Dirkači morajo čutiti gledalce, navijači pa morajo čutiti dirkalnike,« pravi Zaffelli. »Upam, da bodo ljudje vibracije avtomobilov občutili globoko v trebuhu.« Gradnja je trajala 17 mesecev, začela pa se je aprila 2025. Med deli so premaknili približno milijon kubičnih metrov zemlje.
Ena najzahtevnejših odločitev je bila izbira prostora za paddock z garažami in objekti ekip. Oblikovalci so se nazadnje odločili za uporabo obstoječega kongresnega središča IFEMA na južni strani proge. Prvotni načrt so tudi precej spremenili in za več kot polovico zmanjšali delež javnih cest. Tako so želeli omejiti motnje za prebivalce ter se izogniti dodatnim birokratskim zapletom.
»Pri uporabi javnih cest se moraš usklajevati s približno 50 različnimi ustanovami – od prometnih in okoljskih služb do bližnjega letališča,« je povedal Zaffelli.
Kdo je Jarno Zaffelli?
Italijan Jarno Zaffelli velja za enega najbolj inovativnih sodobnih načrtovalcev dirkališč. Preden se je posvetil avtomobilskemu športu, se je ukvarjal z računalništvom in razvojem informacijskih sistemov. Z dirkališči se je začel resneje ukvarjati okoli leta 2000, ko je želel v domači Reggio Emilii zgraditi nov avtodrom. Čeprav projekt ni bil uresničen, ga je spodbudil k raziskovanju varnosti, voznih linij in obnašanja vozil ob nesrečah.
Pozneje je ustanovil podjetje Dromo, ki ima sedeže v Italiji, Veliki Britaniji in Singapurju. Zaffelli oziroma njegova ekipa sta v približno 25 letih sodelovala pri več kot 200 projektih, od manjših stez do nekaterih najbolj znanih dirkališč na svetu.
Med njimi so Mugello, Imola, Monza, Misano, Sepang, Silverstone, Zandvoort, Portimão, Paul Ricard in ulična steza v Singapurju. Pri vseh ni šlo za gradnjo novega dirkališča, temveč pogosto za prenovo ovinkov, asfaltiranje, izboljšanje odvodnjavanja ali prilagajanje varnostnim zahtevam.
Nizozemski Zandvoort
Najbolj prepoznaven je postal s prenovo nizozemskega Zandvoorta pred vrnitvijo formule 1. Posebej odmeven je bil močno nagnjeni ovinek Hugenholtz, katerega geometrijo je njegova ekipa zasnovala s pomočjo Fibonaccijevega zaporedja in zlatega reza. Zaffelli je želel ohraniti značaj stare steze, hkrati pa ustvariti ovinke, po katerih lahko sodobni dirkalniki vozijo po različnih linijah. Sam opozarja, da sestavljanje kopij znamenitih ovinkov z drugih dirkališč vodi v nekakšne »Frankensteinove steze« brez lastne identitete.
Temelj na računalniških simulacijah
Njegov način dela temelji na računalniških simulacijah, podatkih o nesrečah in natančnem proučevanju oprijema, naklonov ter izletnih območij. Že pred leti je razvil sistem DroCAS, namenjen analizi gibanja vozil in dirkačev po izgubi nadzora. Pri projektiranju zato ne razmišlja le o obliki steze, ampak tudi o tem, kako hitro dirkalnik pride do ovinka, kje lahko zapusti idealno linijo in kam ga odnese ob napaki.
Madring ni nastal na praznem listu
Pri madridskem Madringu je moral Zaffelli progo umestiti med razstavišče IFEMA, obstoječe ceste, nove sejemske dvorane, stanovanjsko območje in bližnje madridsko letališče. Prvotno je bilo predvideno, da bo večji del trase potekal po javnih cestah, vendar so ta delež zmanjšali, saj bi bilo sicer treba usklajevati delo z množico mestnih, prometnih in okoljskih ustanov.
Pomemben del njegove zamisli je bila bližina gledalcev. Tribuni ob spektakularnem nagnjenem ovinku La Monumental naj bi ustvarili skoraj stadionsko vzdušje. Kot pravi Zaffelli, morajo dirkači čutiti navzočnost občinstva, gledalci pa hrup in tresljaje dirkalnikov. Pri načrtovanju ga torej ne zanimajo le tehnični podatki, ampak tudi občutek hitrosti in doživetje ob stezi.
Ob tem je pomembna podrobnost: Dromo je pripravil prvotno zasnovo Madringa, toda promotor je septembra 2025 z njim prekinil pogodbo, dokončanje projekta pa zaupal biroju Hermanna Tilkeja. Zaffelli je po prvi dirki pojasnil, da je bila v njegovi različici peta krivina ostrejša in počasnejša, s čimer bi dirkači dobili boljšo možnost za zaviranje in prehitevanje. Prav ta del je bil pozneje spremenjen. Po dirki, na kateri je bilo izjemno malo prehitevanj, so organizatorji že napovedali možnost popravkov, piše motosprt.com.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
