© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kaj je beljakovinska podhranjenost, kdo je ogrožen in kako jo preprečiti?


Uredništvo
30. 9. 2025, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Po 45. letu je v želodcu prisotne vse manj solne kisline, s tem pa se zmanjša učinkovitost encimov za prebavo beljakovin, kar lahko vodi v beljakovinsko podhranjenost.

solata, zelenjava, pranje solate
Profimedia
Vegetarijanci kljub skrbni izbiri živil včasih težko poskrbijo za optimalen vnos beljakovin.

Vse, kar počnejo celice človeškega telesa (od hormonov in encimov do imunoglobulinov in hemoglobina), opravljajo zanje takšne ali drugačne beljakovine. Zato je zadostno uživanje beljakovin pomembno ne le za športnike in otroke, ki rastejo, temveč za vse ljudi, ki želijo ohraniti zdravje.

Če zmanjka samo ene …

Beljakovine so sestavljene iz dvajsetih aminokislin, pri čemer jih dvanajst proizvedejo človeške celice same, preostalih osem esencialnih aminokislin pa moramo v telo vnesti s hrano, saj jih samo ne more ustvariti. Če v celici zmanjka le ene izmed osmih esencialnih aminokislin, celica vse s hrano pridobljene aminokisline razgradi v dušične odpadke, prav tako pa ne more ustvariti niti ene same svoje beljakovine.

Znaki beljakovinske podhranjenosti

Prvi znanilci pomanjkanja beljakovin so nenehna želja po hrani (ne nujno beljakovinski), nejasne misli in pomanjkanje energije. Sledi poslabšanje zunanjega videza: manj prožna koža (gube), upadanje mišične mase, lasje brez leska in krhkejši nohti.

Preberite še

Pri zelo hudi beljakovinski podhranjenosti trpijo vsi organi, saj se zmanjšuje število celic v njih, telo pa ne proizvaja dovolj encimov in hormonov. Zelo trpi zlasti imunski sistem, ki je z vsako naslednjo okužbo vse bolj na udaru.

boleče grlo, prehlad, gripa
Profimedia
Več beljakovin potrebuje telo tudi v času poškodb in bolezni.

Raziskave kažejo, da je kar do 80 odstotkov bolnikov z rakom beljakovinsko podhranjenih, kar 40 odstotkov neozdravljivo bolnih rakavih bolnikov pa ne umre zaradi raka, temveč zaradi posledic izčrpanosti telesa.

Komu jih pogosteje primanjkuje

Po 45. letu se prisotnost solne kisline v želodcu zmanjšuje, s tem pa se zmanjša učinkovitost encimov za prebavo beljakovin. Zato so starostniki pogosto beljakovinsko podhranjeni, pa čeprav zaužijejo zadostno količino beljakovin.

Poraba beljakovin se poveča tudi med nosečnostjo in dojenjem. Telo jih potrebuje več tudi v času poškodb in bolezni, ko mora imunski sistem na hitro namnožiti levkocite, presnova zaužitih beljakovin pa se upočasni.

Živalske ali rastlinske beljakovine?

Ker je v živalskih beljakovinah razmerje esencialnih aminokislin praviloma bolj podobno človeškemu kot v rastlinskih beljakovinah, je tudi njihov izkoristek praviloma višji kot pri rastlinskih. Z živalskimi beljakovinami boste torej hitreje zadostili potrebam kot z rastlinskimi in pridelali manj dušičnih odpadkov.

Vendar pa imajo rastlinske beljakovine drugo pomembno prednost pred živalskimi. Živalske beljakovine vsebujejo presežek esencialne aminokisline metionin, ki spodbuja razvoj raka, srčno-žilnih obolenj in drugih bolezni. Živalske beljakovine torej res ustvarjajo manj dušičnih odpadkov kot rastlinske, a so ti bolj strupeni oziroma škodljivi za človekovo zdravje.

Tudi v juhi so aminokisline

Naši predniki so živeli brez beljakovinskih prehranskih dopolnil. Če je bil kdo izčrpan od dela, so mu skuhali nekaj klobas – bogato beljakovinsko hrano. Če je bil šibkejši, so mu pripravili šodo (nad paro umešana jajca v vinu), zelo izčrpanim (na primer porodnicam) pa so skuhali kurjo juho.

Seveda bi tudi porodnici prišlo prav meso, a ker je bila prešibka, da bi ga učinkovito prebavila, so ji ponudili beljakovine v obliki juhe. Mesna juha je tako pravzaprav tradicionalna oblika beljakovinskega prehranskega dopolnila.

nosečnica.jpg
Profimedia
Med nosečnostjo in dojenjem je poraba beljakovin večja.

Kaj pa beljakovinska prehranska dopolnila?

Ob pomanjkanju beljakovin so idealna rešitev beljakovinska prehranska dopolnila, katerih največja prednost je, da so v njih beljakovine že razgrajene na aminokisline, zato skorajda ne obremenjujejo prebave, kar je še posebno koristno za ljudi, ki imajo težave s prebavo beljakovin.

Vendar je treba pri beljakovinskih prehranskih dopolnilih ločiti med klasičnimi (običajnimi) in rekombiniranimi, ki se po prehranskih učinkih zelo razlikujejo. Pri uživanju klasičnih beljakovinskih prehranskih dopolnil ostaja nerešen problem presnove beljakovin: množica dušičnih odpadkov.

Uživanje teh dopolnil ni težava za mladega športnika, ki ima krepka jetra in ledvice, za mnoge druge, ki imajo nekoliko opešane ledvice in jetra zaradi nakopičenih let, prestane bolezni (pri vsaki bolezni ošibijo tudi izločala) oziroma iz drugih vzrokov, pa so tolikšni dušični odpadki prevelik zalogaj.

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.