V poletni vročini je tveganje za možgansko kap dvakrat večje
Možgani so poleti v večji nevarnosti kot sicer tudi zaradi dehidracije, ki jo vsaj v začetni fazi doživljamo skoraj vsi.
Možgani so glavni organ, ki nadzoruje srce, dihanje, gibanje in čustva. Poleti pa na ta naš osrednji operativni sistem prežijo posebna tveganja od vročine in dehidracije do možganske kapi. Razlog je pogosto prav v dehidraciji, ki povzroči zgoščevanje krvi in večjo obremenitev žil.
Dehidracija in možganske težave
Treba se je zavedati, da smo poleti skoraj vsi pogosto že večkrat dnevno na meji, najmanj na začetku dehidracije, saj že blaga izguba tekočine (1–2 odstotka telesne teže) zmanjša kognitivne sposobnosti, preden sploh začutimo žejo. Dehidracija prav tako povzroča vrtoglavico in glavobole.
Med najpogostejšimi možganskimi težavami poleti sta poleg dehidracije vročinski udar, ki lahko povzroči halucinacije, zmedenost, težave z govorom ali celo komo, ter možganska kap. Ta prizadene več kot 795.000 ljudi letno, najpogostejša oblika te kapi pa je ishemična kap, ki predstavlja približno 87 odstotkov vseh primerov. Študija Univerze v Harvardu je pokazala, da se tveganje za ishemično kap, ki se zgodi zaradi prekinitve dotoka krvi v določen del možganov, pri temperaturah nad 33 stopinj Celzija v primerjavi z bolj povprečno toplimi poletnimi dnevi skoraj podvoji.
Ključni znaki, ko je treba ukrepati takoj
Pozorni bodite na simptome, kot so povešeno lice, oslabljena roka in moten govor. Prav tako nevarni so dolgotrajni glavoboli, omotičnost, halucinacije po izpostavitvi vročini, nenadna izguba zavesti ali motnje vida. Ob vseh naštetih znakih takoj poiščite zdravniško pomoč.
Kako zaščititi možgane poleti
Poleti lahko možgane kar najbolje zaščitite na naslednje načine:
- Pijte zadosti vode – večkrat dnevno, tudi če niste žejni. Barva urina naj bo svetla.
- Izogibajte se soncu med 11. in 16. uro, nosite klobuk in svetla oblačila.
- Fizično aktivni bodite zjutraj ali zvečer, ko je temperatura nižja.
- Redno merite krvni tlak, še posebej, če imate pridružene bolezni, denimo srčno popuščanje.
- Zmanjšajte vnos alkohola in kofeina, ki dodatno izsušujeta telo.
- Upoštevajte navodila zdravnikov glede zdravil, saj lahko nekatera vplivajo na uravnavanje telesne temperature.
- Ohranjajte dobro duševno zdravje, saj stres in slaba kakovost spanja vplivata tudi na nevrološke funkcije.
Zdravljenje in možnosti okrevanja
V primeru kapi je ključna hitrost – zdravljenje z zdravili ali s posegi je najbolj uspešno v prvi uri po pojavu simptomov. Po podatkih ameriške Državne agencije, zadolžene za javno zdravje (CDC) je preživetje leto po ishemični kapi približno 82-odstotno, pri hemoragični, kjer gre za krvavitev v možganih, pa 56-odstotno. Približno 10 odstotkov bolnikov popolnoma okreva, 25 odstotkov pa jih ima le manjše posledice.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
