Shutterstock

»Ne cepi otroka, razen če bi ga rada umorila!« se glasi eden izmed zapisov v slovenskih starševskih skupinah na Facebooku, kjer si izmenjujejo nasvete, kako se izogniti rednemu cepljenju otrok. Na skrivaj potekajo celo informativne delavnice. Kaj se dogaja? Po pandemiji se je svet znašel v poplavi dezinformacij, ki so omajale zaupanje v cepiva in prestrašile ljudi, posledice pa postajajo vse bolj vidne, saj se vračajo bolezni, za katere smo verjeli, da smo jih premagali. Zaradi upada precepljenosti se po številnih državah znova pojavljajo ošpice, oslovski kašelj, celo davica in otroška paraliza. Je družba pozabila, koliko trpljenja je bilo potrebnega, da so jih naši predniki premagali? 

Slovenija

Splav ni hec, je pa včasih nuja

Nasprotniki cepljenja so glasna manjšina

Drži, tudi v Sloveniji strokovnjaki ugotavljajo zmanjšano precepljenost otrok proti številnim nalezljivim boleznim, a večinoma gre za občasne primere, ki se pojavljajo kot posledica negotovosti po obdobju pandemije. Rezultati iz prakse kažejo, da gre za manjšino staršev in posameznikov, ki zaradi glasnosti in udarnih zapisov ustvarja vtis splošnega družbenega zavračanja cepiv. Večina staršev razume pomen cepljenja in zaupa pediatrom, poudarja pediater Denis Baš, dr. med., a tveganje kljub temu obstaja tudi za Slovenijo. Če se precepljenost zmanjša pod kritično mejo, se bolezni, kot so ošpice, lahko hitro vrnejo.

Rancho Los Amigos

Izjave v starševskih skupinah na spletu

»Ne bomo ga cepili. Dovolj je strupa v zraku, ga ne potrebuje še v telesu!«

»Zaradi bolezni ne bo umrl, teh itak ni več. Umrl bo zaradi zvarka!«

»Jutri imamo sistematski pregled pri enem letu in s tem tudi cepljenje. Kako naj se mu izognemo, ne da bi pediater delal dramo?«

»Lahko se izognete, a se pripravite na borbe. Pediater in v vrtcu bodo pritiskali na vas. Na delavnici boste dobili vse želene informacije, kako ravnati. Biti morate odločni, močni in se zavedati, da za otrokovo zdravje odgovarjate sami.«

Svetovna grožnja

Ošpice so postale resna grožnja po vsem svetu. Precepljenost je padla pod varen prag za kolektivno imunost, v letu 2024 je bilo po vsem svetu naštetih 359.521 obolelih, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa poroča o največjem številu primerov ošpic v Evropi v več kot dveh desetletjih. V Evropi se prav tako močno povečuje število okužb z oslovskim kašljem, v nekaterih državah celo podvojeno. Najranljivejši so necepljeni ali delno cepljeni dojenčki, mlajši od šest mesecev, med katerimi je tudi največja smrtnost zaradi zapletov bolezni. WHO opozarja tudi na izbruhe otroške paralize v okoljih z majhnim odstotkom cepljenja in na ponovne primere davice, ki se po desetletjih znova pojavlja v posameznih evropskih državah. Skupni imenovalec izbruhov bolezni je zmanjšano zaupanje v cepljenje, neenaka dostopnost do cepiv in motnje v zdravstvenih sistemih po pandemiji. Strokovnjaki opozarjajo, da smo na nevarnem razpotju: če se bo precepljenost še naprej zniževala, lahko izgubimo zaščito, ki so jo naši starši in stari starši gradili desetletja.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Izvedeli boste: 

• Slovenski starši med strahom in nezaupanjem
• Kakšne so realne izkušnje pediatrov
• Razlike med regijami naraščajo - najslabše je v Zasavju
• Kakšen je postopek obravnave, če starši cepljenje odklonijo?
• Gre necepljen otrok lahko v vrtec?
• Vse večje tveganje za ranljive ljudi v naši družbi

  

  revija Jana