Najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji letno prizadene več kot 4000 ljudi.

Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno okrni kvaliteto življenja. Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v maju. Letos je to 13. maj.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
Najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika. Zdrav življenjski slog je zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi različnim bakterijam, virusom in njihovim učinkom na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja.
Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi.

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
- G - govor (prizadet govor)
- R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
- O - obraz (povešen ustni kot asimetrija obraza)
- M - minuta (takoj pokliči 112)
Čim več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, tem milejše bodo posledice za obolele. K temu bodo zagotovo pripomogle tudi delavnice o možganski kapi za dijake na slovenskih srednjih šolah. Tudi tu pozivamo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih, za njihove dijake.
Preberite tudi:
- Vrti se mi, zdravnik se pa ne oglasi!
- Prepoznajte simptome angine pektoris
- So jajca pri povišanem holesterolu res škodljiva?
Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo in Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike, UKC Ljubljana:
V zadnjih 20 letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili nekatere strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa nam večinoma ni uspelo raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti.

Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni.
Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost zna prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje.
Z namenom čim večje izobraženosti laične javnosti glede možganske kapi poteka projekt ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih. V okviru tega projekta s predavanji in plakati podajamo osnovne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi, kar je dosegljivo na spletni strani TUKAJ.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se