Odlikoval se je kot domiseln, duhovit in tehnično izvrsten animator marionet, ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih in kratkih animiranih filmov ter bil pobudnik in animator prvega slovenskega barvnega celovečernega lutkovnega filma Zvezdica Zaspanka.Star je bil 91 let.

Ustvarjalna pot v lutkovnem gledališču

V Ljubljani 4. januarja 1934 rojeni Škodlar je v prestolnici na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, poroča RTV Slovenija.

Od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču, današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana, sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Med drugim je bil animator Gašperčka v Čarobnih goslih Franza Poccija, Ribiča v Zlati ribici Jožeta Pengova in Naceta Simončiča pa tudi Kometa Repatca, Sladoledarja in Pepeta Lučko v Zvezdici Zaspanki po besedilu Frana Milčinskega - Ježka iz leta 1952, piše na portalu Sigledal.

Preberite še

Trajnost

Kateri način ogrevanja se najbolj splača?

Televizija in animirani film

Od leta 1962 je vodil lutkovni oddelek na ljubljanski televiziji, kjer je bil scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih oddaj, kasneje tudi drugih. Dve leti kasneje je začel voditi atelje za animirani film pri Triglav filmu. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV izvedbe na TV Koper-Capodistria, kjer je ostal do upokojitve.

Eksperimentalna in avtorska dela

Škodlar velja za domiselnega, duhovitega in tehnično dovršenega animatorja marionet, svoj avtorski kredo pa je pokazal predvsem z eksperimentalnima animiranima filmoma Sintetični humor iz leta 1967 in Jutro, jezero in večer v Annecyju iz 1965, pri katerima je bil tudi glavni animator. V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček iz leta 1988 v režiji Janeta Kavčiča.

Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti.