Arhiv Štajerskega Tednika

»Med epidemijo nas najbolj skrbi čustveno stanje otrok. V prvem valu smo opažali povečano tesnobnost pri tistih, ki so k temu nagnjeni. Potem so bili izzivi šolanje doma, ocenjevanje in vrnitev v šolo. Zelo nas skrbijo tudi otroci, ki so slabo vpeti v vrstniško okolje in so zaradi vseh omejitev zdaj vanj še slabše vključeni. Poročajo o osamljenosti, nekateri ostajajo skoraj brez stikov z vrstniki,« pravi Marija Anderluh.

Tudi starši, zlasti še mlajših otrok, v prvi vrsti izpostavljajo, da so zelo obremenjeni s šolanjem na daljavo, saj morajo svojim otrokom precej pomagati, jih usmerjati. Drugače pa se zdi, da ostajajo mnogi njihovi izzivi skriti. »Vemo, da so bolj ogrožene socialno ranljive družine. Skrbi nas dejstvo, da po strokovno psihiatrično pomoč pride veliko manj otrok kot sicer. Gotovo k temu prispeva to, da je veliko stisk otrok odkritih v šolskem okolju. Ker pa pouk zdaj poteka na daljavo, učitelj težje zazna, kaj se dogaja z otrokom. Odvzet je bil torej pomemben varovalni dejavnik – šola, ki lahko prepozna, da z otrokom nekaj ni v redu.«

Večina mladih najbolj pogreša druženje z vrstniki, vendar to mnogi dobro nadomeščajo z družbenimi omrežji. Pri tistih, ki so že prej živeli z napetostmi, nesoglasji v družini, ali so imeli težave sami s seboj, je stiske ta čas samo še ojačal in jim je zdaj vse težje. Potem so tu še socialno ogroženi otroci.

Preberite več v Štajerskem Tedniku