Pexels

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje po dolgem druženju kar žarijo od energije, vas pa tak tempo izčrpa? Zakaj imate občutek, da se v množici izgubite, medtem ko drugi tam zaživijo? In zakaj potrebujete čas zase, da se po druženju spet “sestavite”? Če ste se v tem prepoznali, ste verjetno vsaj delno introvert – a pozor, to še ne pomeni, da ste sramežljivi ali da ne marate ljudi. Introverti so lahko družabni, topli in zelo odprti, le da svojo energijo črpajo drugače – iz notranjega sveta.

PREBERITE TUDI:

· Odnosi

Nevrotična gospodinja: kdo bo prvi?

· Odnosi

Bodoča seksologinja Lucija: Moške je strah vibratorja

Od kod prihaja delitev na introverte in ekstroverte

Prvi jo je opisal Carl Gustav Jung, oče analitične psihologije, že v začetku 20. stoletja. Po njegovem mnenju gre za način, kam usmerjamo svojo pozornost in energijo: ekstroverti navzven, v svet in ljudi, introverti pa navznoter, v misli, občutke in ideje.

Jung je poudarjal, da nihče ni povsem eno ali drugo – vsi imamo oba pola v sebi, le da eden običajno prevladuje. In čeprav današnja družba pogosto bolj nagrajuje ekstrovertne lastnosti, je ravno introvertnost tista, ki skriva ogromno moč – sposobnost refleksije, ustvarjalnosti in globine.

Pexels

Kako delujejo možgani introvertov

Nevroznanstveniki danes vedo, da introverti niso samo “bolj tihi ljudje”, ampak da imajo drugačen živčni sistem. Njihovi možgani močneje reagirajo na dražljaje, zato jih množice, glasba ali preveč pogovorov hitreje utrudijo.

Hkrati pa imajo bolj razvite poti, povezane z acetilholinom – nevrotransmitorjem, ki sproža občutek notranje mirnosti in zadovoljstva. Zato introverti uživajo v samoti, pisanju, branju, sprehodu – v stvareh, ki jim omogočajo, da so v stiku sami s seboj. Njihova energija se ne polni s hrupom sveta, ampak v tišini.

4 tipi introvertov po Jonathanu Cheeku

Ameriški psiholog Jonathan Cheek z univerze Wellesley je dokazal, da introverti niso vsi enaki. Ugotovil je, da obstajajo štirje osnovni tipi introvertov, ki se med seboj precej razlikujejo po tem, kako doživljajo svet, odnose in sami sebe.

Socialni introverti

Socialni introvert ni asocialen – daleč od tega. Uživa v družbi, a raje v majhnih, varnih in iskrenih krogih. Velike zabave in površinski pogovori ga hitro izčrpajo, zato raje izbira globlje odnose. Tak človek je tisti, ki se na zabavi pogovarja z enim človekom ure in ure – in odide domov z občutkom, da je res spoznal nekoga, ne pa le “bil med ljudmi”.

Izziv takih ljudi je, da jih drugi lahko zmotno ocenijo kot zadržane ali dolgočasne, zato jih včasih izločujejo iz družbenih aktivnosti. A v resnici za samozavestne socialne introverte to niti ne bi smela biti težava. Če so dovolj modri, hitro ugotovijo, da jim se ni treba siliti v več družb, da bi bili zares notranje izpopolnjeni, ampak si raje izberejo kakovostne stike. V manjšem krogu zasijejo bolj kot v množici.

Pexels

Miselni introverti

Miselni introvert ima bujno domišljijo, rad razmišlja in analizira svet okoli sebe. V pogovoru morda ni najglasnejši, a njegove misli pogosto sežejo globlje kot besede drugih. Taki ljudje uživajo v pisanju, umetnosti, filozofiji, reševanju problemov, v vsem, kar spodbuja njihovo miselno radovednost. Med ljudmi se počutijo dobro, če gre za smiselno druženje – pristne pogovore, teme, ki jih zanimajo, in ljudi, s katerimi se lahko povežejo globlje. Zabave, kjer se veliko govori, a malo pove, jih ne pritegnejo in takrat se raje umaknejo v tišino ali postanejo opazovalci. Miselni introvert ni osamljenec – je le selektiven.

Ker miselni introverti pogosto delujejo tiho in premišljeno, jih okolica lahko zmotno vidi kot sramežljive ali introvertne v klasičnem smislu, torej kot da se želijo izogibati družbi.V resnici pa so lahko zelo družabni, le ne na način, kot ga pričakuje družba.

Če sodite tudi vi med miselne introverte, zato, da vas bodo ljudje bolje sprejeli, enostavno bodite to, kar ste. Dovolite si svoje ideje glasno deliti z drugimi in videli boste, da bodo pogosto ravno vaše misli pomagale ljudem videti stvari drugače.

Anksiozni introverti

Ta tip introverta se ne umika zato, ker bi mu samota nujno ustrezala, ampak zato, ker ga druženje spravlja v napetost. Po dogodkih pogosto razmišlja, ali je rekel kaj narobe, ali je bil neroden, ali so ga ljudje sprejeli. Čeprav si želi bližine, mu je v družbi nelagodno. Zato, da bi se lahko sprostil, potrebuje veliko razumevanja in pristen občutek varnosti.

Največji izziv anksioznih introvertov je, da se hitro ujamemo v samokritičnost in preveliko premlevanje. Vseeno pri njih ne gre za kritično socialno anksioznost. Socialna anksioznost je namreč anksiozna motnja, pri kateri družbene situacije sprožajo močan strah pred presojo ali zavrnitvijo, pri anksioznemu introvertu pa je njegova anksioznost blaga, situacijska – pojavi se predvsem v družbenih okoliščinah, kjer se počuti preveč stimuliranega ali negotovega. Tak človek se v družbi lahko dobro počuti, če ima dovolj časa, da se pripravi, ali če so ljudje okoli njega poznani in varni. Po dogodku se morda nekaj časa premleva (“Sem kaj čudno rekel?”), a to ne vpliva resno na njegovo življenje.

Če ste se prepoznali, vam priporočamo, da se spoznate s čuječnostjo, morda lahko razmislite tudi o psihoterapiji. Ne gre zato, da bi bilo z vami kaj narobe, le naučiti se morate spremeniti svoj notranji govor, da se boste lažje sprejemali in boste v družbi čutili več miru.

Zadržani introverti

Zadržani introverti so tihi, premišljeni in počasnejši pri odzivih. Potrebujejo čas, da razmislijo, preden spregovorijo ali se odločijo. Pogosto jih svet dojema kot “preveč umirjene” – a v resnici so tisti, ki ne delajo impulzivno, ampak zavestno.

Zadržanemu introvertu je v družbi lahko prijetno, vendar potrebuje čas, da se ogreje, in okolje, ki mu dopušča, da to stori v svojem ritmu. Ni sramežljiv, ni anksiozen in ne beži pred ljudmi. Le ne skače takoj v interakcijo, kot bi to storil ekstrovert ali celo bolj odprt socialni introvert. Najbolje funkcionira v okoljih, kjer pozna pravila igre: kam gre, kdo bo tam, koliko časa bo trajalo. Ne mara presenečenj ali impulzivnih povabil v zadnjem trenutku.

Pexels

Zadržani introvert je tisti človek, ki pride na srečanje in se najprej nekaj časa zadržano smehlja, posluša, opazuje dinamiko. Morda bo nekaj časa deloval zadržano ali “hladno”, a v resnici se v njem odvija proces prilagajanja. Ko začuti varnost in tempo skupine, se sprosti – takrat postane toplejši, bolj prisoten in pogosto zelo prijeten sogovornik.

Če sodite v ta tip introverta, imate verjetno v tem hitrem svetu, kjer se vse dogaja zelo hitro, veliko stresa, saj pogosto nimate možnosti, da bi se v družbenem okolju lahko zares sprostili. In kaj je rešitev? Odgovor je, ponovno, da bodite to kar ste in ne poskušajte dohajati drugih. Svet potrebuje ljudi, ki znajo ustaviti hrup in pogledati stvari z razdalje. To je vaša moč.

Zakaj je pomembno, da poznamo svoj tip introvertiranosti?

Razumevanje, kateri tip introverta smo, nam pomaga, da bolje razumemo svoje potrebe in ne živimo proti sebi. Če ste miselni introvert, boste potrebovali več časa za ustvarjanje. Če ste socialni, boste iskali bližino nekaj ljudi, ne množice. Če ste zadržani, si boste morali dovoliti svoj tempo.

Ko enkrat sprejmete, da niste “preveč tihi” ali “premalo družabni”, ampak preprosto delujete po drugačnem notranjem ritmu, življenje postane lažje. In prav to je bistvo osebne rasti – da prenehamo popravljati svoj značaj in ga začnemo razumeti.