MH

Imeli smo sklenjeno pogodbo z enim izmed trgovcev, a novih naročil od julija ni bilo. Tako slabo, kot je letos, še ni bilo,« pravi eden večjih pridelovalcev krompirja Janko Majcen iz Trgovišča in dodaja, da bo dolgoletno tradicijo pridelave krompirja na njegovi kmetiji kljub velikim vlaganjem v preteklosti najbrž opustil.

Veliko je slišati, še zlasti iz ust politikov, kako pomembna je pridelava domače hrane. A realnost marsikdaj kaže drugačno sliko. Janko Majcen se ukvarja že desetletja s pridelavo krompirja, tradicijo je prevzel od svojih staršev. Ima utečeno proizvodnjo, praktično od pridelave do pakiranja – saj razpolaga z lastnim strojem za pranje in pakiranje krompirja. Toda ta čas tudi velike skrbi: »V času, ko smo običajno krompir v glavnem že prodali, je skladišče še vedno polno. Cene so mizerne, kupcev ni. Letos smo imeli posajenih deset hektarjev krompirja, v preteklosti tudi do dvajset. A letošnje leto je bilo katastrofalno – najprej suša, potem pa so nas udarile še nizke cene in težave s prodajo.«

Naročil ni več

Nekaj zgodnjega krompirja mu je uspelo prodati eni izmed trgovskih verig, a so se naročila hitro ustavila. »Najprej so vzeli določeno količino, potem pa so našli cenejši krompir drugje. Cena je padla, naročil pa ni bilo več,« zaskrbljeno pojasnjuje Majcen.

V skladišču mu je tako ostalo približno 200 ton krompirja, od skupno 300 ton, kolikor ga je pridelal letos. »Od julija praktično nismo prodali nič, razen nekaj doma. Cena je prenizka, kupcev pa ni. Kaj bom z njim, ne vem. Poskušal ga bom nekako prodati.«

Pridelava krompirja je vse dražja. Po njegovih besedah hektar krompirja kmeta stane okoli 6.000 evrov – če upoštevamo seme, zaščitna sredstva in delo. »Da bi se ta strošek pokril, bi morala biti cena ob pridelavi 30 ton krompirja na hektar (kar je več kot odličen donos) najmanj 20 centov za kilogram. A niti tega ne ponudijo,« nadaljuje.

Eno njivo celo podoral

Več v Štajerskem tedniku