Miran Juršič MPA

Svoja opažanja in spreminjanje zna mojstrsko ubesediti. Ob prebiranju njegovih knjig se režimo kot mački in se prijetno zazibamo v nostalgijo, kajti velik del opisanega smo v nekdanji skupni državi in negotovih korakih nove doživljali tudi sami. Se smejali in tudi jokali. 

V svojih knjigah se iskreno lotevate najbolj osebnih tem, od negotovosti pri odraščanju, prvih ljubezni, odnosov z ženskami … Kako bi opisali svoj odnos do žensk skozi različna življenjska obdobja?

To je težko vprašanje (za moškega), ker o tem nikoli ne razmišljamo, temveč kar gremo v akcijo. A lahko začnem od zadaj? Šele v tem zadnjem obdobju mi počasi postaja jasno, kaj se dogaja v ženskem svetu. Učim se od otrok, ki jim sledim od rojstva do 15 let, Alenkini hčerki sledim pri 24 letih, zaznamovali so me Alenkin pogled in veliko debat z bralkami, kjerkoli se srečamo.

Šele zdaj mi postaja jasno, kaj vse je bilo okoli mene, pa nisem tega niti zaznal niti videl. Ko vidim te 15-, 16-letnice, mi je šele zdaj jasno, katera punca je bila v moji mladosti zaljubljena vame.

Tega ti nobeden ne pove, fantje se med sabo o tem ne pogovarjamo. Nihče ti ne reče, pogledala te je, ko si šel mimo, obrnila se je proti tebi … Nikoli mi prijatelj ni rekel, popravila si je lase, da bi pritegnila mojo pozornost. Jaz bi si misli, da so ji bili verjetno v napoto. Moral bi biti zelo samovšečen, da bi si mislil, da se kakšne stvari zgodijo zaradi mene. Še danes mi ne gre to z ženskami. Če bi mi padla v naročje, bi mislil, da je pomota in sem jo slučajno ujel. Vem, da nisem edini. Večina moje družbe je podobne.

Miran Juršič MPA

Odkar sem v resnih zvezah in zakonu, sem se znebil velikega bremena, da bi moral loviti. Imam sproščenost in nimam cilja, pa lažje vidim stvari.

Tudi drugim ženskam sem hvaležen za informacije, da to laže opazim (pri drugih). Ne pa, ko gre zame. Ne bi se hvalil s tem in tole vprašanje je treba čim prej zapreti ter pustiti bolečino, da je …

Je bila bolečina?

Takrat zagotovo. V osnovni šoli sem bil zaljubljen v eno, ki je bila zaljubljena vame. To vem zdaj. Kaj vse je naredila, pa jaz tega nisem videl!

Najraje bi samega sebe poslal v zapor.

Ni mi žal, saj je fantastična zgodba: mislim si, kakšen butelj. Niso me naučili, kako se tem stvarem streže. Ko je tista punca prišla do mene in rekla, da je zamenjala sedeže v kinu, da lahko sedi z mano, mi ni bilo jasno. To bi morali moji starši odgovarjati. (smeh) Jaz pa sem se zagotovo najbolj bal, da bi mi rekla ne. To bil konec. Pogreznil bi se. Takrat bi punca morala sama narediti čisto vse, kar bi jaz moral narediti in tudi ona. Kar iti na zmenek sama s seboj in me samo obvestiti, da bi se počutil varnega, da mi ne bi rekla ne.

Miran Juršič MPA

V knjigah pišete, da ste morali veliko stvari ugotoviti sami. Katere so najpomembnejše lekcije, ki ste jih pridobili iz teh izkušenj? 

To, da moram nekaj narediti, sem ugotovil vsakič, ko je bilo prepozno, ko sem že zasral, kaj rekel, da je bila jezna. Zrasel sem v moškega za dolgoročne zveze. To pomeni, ko sem bil v zvezi, se mi je zdelo, da sem šel skozi najhujšo fazo, ko moraš »pecati« in priti skupaj. Ko sem bil notri, mi je šlo in mi še gre. Bile so le težave s startom.

Osebna rast

Vesna Milek: "Sami veste, naše rane delujejo kot magnet"

Potem pa ste čez leta postali tudi del slovenske ločitvene statistike. Kako boleča je bila vaša ločitev?

Najbolj boleča, kot je možno.

Tega še nisem doživel. Kot bi me jedli pri živem telesu, predvsem zaradi otrok.

Bolelo me je, da sem pustil nekje otroka, ki sta moja, in sem šel. Saj sem bil tam, odgovoren in vse, pa z njima. Vendar sem šel od doma, ki smo ga postavljali skupaj. Imel sem občutek, da sem nekoga, ki ga imam najraje na svetu, pustil na cedilu. Čeprav ni bilo tako, a je v moji glavi bila neka škoda, ki je nastala zaradi ene odločitve … Ni bolela odločitev, da sva se razšla s prvo ženo, ker sem vedel, zakaj.

Miran Juršič MPA

Kaj je bilo bolj boleče?

Boleče je bilo to, kar je potegnilo za seboj.

Ne čudim se moškim, ki so zaljubljeni v drugo žensko, doma imajo družino in otroke, pa nočejo narediti tega koraka. Tega ne moreš narediti kar tako.

Moraš zapreti oči, narediti korak in prevzeti posledice. Ne veš, kaj vse pride … Nisem vedel, da bo ločitev čustveno tako zelo huda. Najprej se mi je zdelo, da bo bolj formalnost, korak, ko gresta dva narazen, vse se bomo dogovorili, postavili drugo dinamiko, potem priletijo čustva.

Glasba

Miran Rudan: Z Anito ju loči 21 let, povezuje pa 16 let sreče in dva otroka

Ste zdaj v redu?

Še zdaj si ližem rane. To po moje ne bo nikoli povsem izginilo, čeprav imamo zelo dober odnos z obema bivšima (tudi Alenkinim nekdanjim možem), da smo z otroki veliko skupaj, je tam zadaj nekaj, kar bi moral odpustiti sam sebi. Ko se je zgodila ločitev, pri nas ni bilo nič narobe, dobro smo se razumeli.

Prišel je trenutek, ko me je čustveno zaprlo. Sam s seboj sem imel težave, nisem znal tega rešiti v tistem okolju.

Potem sem spoznal še Alenko. Ko rečejo, da se je treba potruditi. Ta trud, verjetno obstajajo težave, kjer prideš čez z več truda, a ne vem, kako lahko nekatera čustva dodaš z več truda.

Miran Juršič MPA

Ste poskusili tudi s terapijo?

Šel sem na eno terapijo, a sem ta obisk čisto zminiral. Bil je ob času, ki ni bil najprimernejši zame, zato ni bilo nič od tistega obiska. Moja bivša je takrat naredila vse, kar je lahko. Pa je šla tudi ona čez svoje stvari … Vendar je preprosto: ko se ti enkrat zdi, da je to to, je bilo moje vprašanje, s čim lahko jaz živim?

Ali s tem, da sem z družino in otrokoma in se ne počutim dobro, ali s tem, da kaj spremenim, tvegam, da bodo ene stvari šle po svoje, pa da spet imam svojo energijo in odnos do ljudi.

Izkazalo se je, da je najpomembnejše biti pristen. Ko si pristen, imaš ogromno energije.

Iz intervjuja v reviji Obrazi 12/24. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.