Tisti dan, ko daruješ kri, dobiš plačan dopust
Krvodajalstvo, konkretna solidarna pomoč sočloveku v življenjski nevarnosti, še preden se znajde v njej, je posebej pomembno poleti oziroma v času počitnic.
Krvodajalstvo je proces, plemenito dejanje, ki rešuje življenja in podpira zdravstvene sisteme po vsem svetu. V Sloveniji, kjer je prostovoljno, anonimno in neplačano, igra ključno vlogo pri zagotavljanju varne krvi za bolnike. Vsak dan nekdo potrebuje kri – bodisi zaradi nesreč in operacij bodisi bolezni.
Zakaj je krvodajalstvo tako pomembno
Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki se uporablja denimo pri zdravljenju raka, porodih, poškodbah in kroničnih boleznih, kot sta anemija ali talasemija (dedna krvna motnja). Na globalni ravni Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da pomanjkanje krvi ogroža milijone življenj, zlasti v državah z nizkimi dohodki. Krvodajalstvo ne rešuje le življenja, temveč krepi solidarnost in medsebojno pomoč.
Krvne skupine in pomanjkanje
V Sloveniji so najpogostejše krvne skupine A (40 odstotkov), 0 (38 odstotkov), B (15 odstotkov) in AB (7 odstotkov), pri čemer je približno 18 odstotkov ljudi Rh-negativnih. Največkrat primanjkuje 0 Rh-negativne in AB Rh-negativne krvi, saj sta univerzalni oziroma redki. Poletni meseci so še posebej kritični zaradi dopustov in povečanih potreb po krvi, poudarjajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM). Aktualne podatke o zalogah krvi lahko med drugim spremljate na spletni strani www.daruj-kri.si.
Kdo lahko daruje kri in kdo ne
Kri lahko daruje oseba, ki:
- Je stara med 18 in 65 let (za prve darovalce do 60 let).
- Tehta vsaj 50 kg.
- Je zdrava, v dobri psihični in fizični kondiciji.
- Živi zdrav življenjski slog, kar zagotavlja varnost krvi.
Da bi preprečili izčrpanosti organizma, lahko moški darujejo kri vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri mesece. Vendar nekateri ne smejo darovati krvi, če:
- So okuženi z virusi HIV, hepatitisa B ali C in sifilisa.
- So v zadnjem letu potovali po tropskih območjih ali jemali zdravila proti tropskim boleznim.
- So bili cepljeni (denimo proti hepatitisu B, kjer je prepoved 14 dni).
- So noseči, po porodu (do enega leta) ali po splavu (do šest mesecev).
- Imajo kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ali maligna obolenja.
- So imeli nedavno operacijo, tetovažo ali prebadanje kože (4 mesece prepovedi).
Pregled krvi in varnost
Vsaka odvzeta enota krvi je temeljito testirana, da se zagotovi varnost prejemnika. V laboratorijih preverijo krvno skupino, količino hemoglobina ter morebitno prisotnost povzročiteljev aidsa, hepatitisa B in C ter sifilisa. Kri ločijo na komponente (rdeče krvne celice, plazmo, trombocite), ki imajo različne roke trajanja: eritrociti 6 tednov, trombociti 5 dni, plazma do 1 leta.
Koliko krvi darujemo in kako poteka odvzem
Naenkrat krvodajalec daruje približno 450 ml krvi, kar je manj kot 10 odstotkov celotnega volumna krvi odraslega človeka (okoli 5 litrov). Postopek traja 5–10 minut in je neboleč. Po odvzemu mesto vboda povijejo za vsaj 2 uri, krvodajalec pa dobi prigrizek in pijačo. Telo hitro nadomesti tekočino (v nekaj urah), plazemske beljakovine in krvne celice pa v nekaj dneh do tednih.
Prehrana pred in po darovanju
Pred darovanjem krvi je priporočljivo zaužiti lahek, nemasten obrok, denimo. kruh z marmelado, čaj ali sok. Na akcijo ne smete priti tešči, saj to poveča tveganje za slabost. Po darovanju je ključno piti veliko tekočine (najbolje vodo), da se nadomesti izgubljeni volumen.
V Sloveniji je po krvodajalstvu pogosto del tradicije uživanje klobas ali drugih mastnih prigrizkov. Klobasa po darovanju krvi sicer ne škoduje, če je zaužita v zmernih količinah, a tudi ni znanstveno potrjena kot koristna. Bolj smiselno je jesti živila, bogata z železom, vitamini in beljakovinami, ki podpirajo obnovo krvi. Če klobasa vsebuje kakovostno meso, lahko prispeva kar nekaj železa, a lahki obroki so bolj priporočljivi.
Za solidarnost dopust
Strokovnjaki po krvodajalstvu priporočajo tudi počitek in izogibanje fizičnim naporom ali vožnji na daljše relacije isti dan. V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih (169. člen) zagotavlja pravico do plačanega prostega dne na dan darovanja krvi. Delodajalec predloži potrdilo o darovanju Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki krije nadomestilo plače. To je priznanje za solidarnostno dejanje krvodajalcev.
Krvodajalstvo v Sloveniji
Po podatkih Rdečega križa Slovenije (RKS) v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, kar pomeni, da je dnevno potrebnih 300–400 krvodajalcev. V Sloveniji letno zberemo 42.000–45.000 litrov krvi, kar zadostuje potrebam zdravstva. Krvodajalci so deležni priznanj za jubilejna darovanja, kar to humano dejanje dodatno spodbuja. Z darovanjem krvi lahko skoraj vsak posameznik prispeva k reševanju življenj. Pri nas smo za zdaj pri preskrbi s krvjo samozadostni, a potrebe so stalne. Kdor se želi pridružiti krvodajalcem, naj preveri aktualne potrebe na www.daruj-kri.si.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
