Pozabljen simbol rasti in prihodnosti znova vzniknil v središču Ljubljane
Po 85 letih se je na današnjo Štefanovo ulico v Ljubljani vrnil za dolgo pozabljeni Sejalec kiparja Franceta Kralja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na pročelje stavbe na današnji Štefanovi ulici 9 v Ljubljani, kjer so leta 1931 na tedanji Gajevi ulici slavnostno odprli palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev, se je v nedeljo po 85 letih vrnil Sejalec kiparja Franceta Kralja.
Rekonstrukcija izginulega, 3,7 metra visokega kipa, je nastala na pobudo Vida Libnika. Ta je nedavno za STA povedal, da je ob preselitvi na Štefanovo ulico leta 2012 želel izvedeti čim več o stavbi in naletel na podatek, da je na njej nekoč stal Kraljev kip Sejalca.
Kip je po Libnikovih besedah že na starih fotografijah deloval impozantno in bilo je očitno, da je močno zaznamoval podobo stavbe in okoliša. Poleg podobe ga je zelo pritegnila tudi neznana usoda kipa.
Prvotni ni stal niti 10 let
Kiparjev sin, danes že pokojni Zlat Kralj, mu je kasneje razkril, da je bil kip prvotno narejen iz lesa in obdan s tolčenim bakrom. Njegov oče, ki je eksperimentiral z novimi postopki, pa je očitno malce slabše spojil dva kosa bakra. Voda je pronicala skozi režo, les je strohnel in kip je propadel, kar naj bi se zgodilo konec leta 1940 ali v začetku leta 1941. Na stavbi, ki so jo odprli oktobra leta 1931, tako kip ni stal niti deset let. Nato je prišla druga svetovna vojna in kip je počasi tonil v pozabo.
Slikar, grafik in kipar France Kralj (1895-1960) velja za vodilnega predstavnika slovenskega ekspresionizma in poznejše nove stvarnosti. Kiparstvo in slikarstvo je študiral na akademijah na Dunaju in v Pragi. Vrsto let je bil profesor na ljubljanski Srednji tehniški šoli in bil aktiven v okviru delovanja različnih likovnih društev.
Izdelavo rekonstrukcije prevzela študenta
Izdelavo rekonstrukcije Sejalca sta prevzela kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko, študenta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pod mentorstvom kiparja in profesorja Matjaža Počivavška.
V letu 2024 sta kip izdelala v glini, sledila je izdelava kalupov, v družinski livarni Livartis v Ljubljani pa so postopno ulivali posamezne dele v bron. Pri rekonstrukciji Sejalca je bil po Počivavškovih besedah največji izziv vživetje v Kraljevo delo, da bi bila podoba rekonstrukcije čim bliže izvirniku. Prav tako velik izziv je bila nadnaravna velikost figure.
Kar seješ, to žanješ
Sejalec je bil po navedbah revije Outsider del arhitekturne in simbolne podobe stavbe. Na pročelju finančne ustanove ni stal kot zgolj dekorativni dodatek, temveč kot jasna podoba vlaganja, rasti in prihodnosti. Utelešal je misel, ki jo še danes beremo skoraj pregovorno: kar seješ, to žanješ.
Pri rekonstrukciji so bile ključne ohranjene fotografije originalnega kipa, med drugim iz revije Arhitektura iz leta 1932, ki je imela sedež prav v stavbi, na kateri je stal Sejalec.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
