Napaka, ki jo delamo vsi: Ali odprta konzerva sodi v hladilnik?
Odprte konzerve pogosto končajo kar v hladilniku, a to ni vedno najboljša izbira. Preverite, kako varno shraniti ostanke hrane.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko odpremo konzervo tune, fižola, koruze ali paradižnikove omake, pogosto porabimo le del vsebine, preostanek pa kar v isti pločevinki postavimo v hladilnik. Na prvi pogled se zdi povsem praktično, a pri shranjevanju odprtih konzerv vseeno velja nekaj pravil.
Odprta konzerva v hladilniku še ne pomeni nujno nevarnosti za zdravje, vendar to ni najboljša izbira, če želimo, da hrana ohrani dober okus, vonj in kakovost. Še posebej previdni moramo biti pri ribah, mesnih izdelkih, paštetah, gotovih jedeh in kislih živilih, kot so paradižnikove omake.
Kratek čas še gre, vendar le pod določenimi pogoji
Če je pločevinka nepoškodovana, hrana pa sveža in pravilno shranjena, lahko ostanki hrane v odprti konzervi v hladilniku počakajo krajši čas. Pomembno pa je, da konzervo dobro pokrijemo, zunanjost pločevinke obrišemo in jo postavimo v čist del hladilnika.
Težava pri odprti konzervi ni le morebitno kvarjenje hrane, temveč tudi stik hrane z zrakom. Ko je konzerva odprta, se oksidacija pospeši, zaradi česar se lahko okus in vonj hitro poslabšata. Tuna lahko dobi žarek priokus, fižol postane postan, paradižnikova omaka pa hitro izgubi svežino.
Boljša izbira je čista posoda s pokrovom
Najbolj varno in tudi najbolj praktično je, da ostanke hrane čim prej preložimo v stekleno ali kakovostno plastično posodo s pokrovom. Tako živilo bolje zaščitimo pred zrakom, bakterijami in vonjavami iz hladilnika.
Hermetično zaprta posoda pomaga ohraniti teksturo in aromo hrane, hkrati pa prepreči, da bi se v hladilniku navzela vonja drugih živil. To je še posebej pomembno pri ribah, stročnicah, omakah in hrani z več maščobe.
Kako dolgo lahko hranimo odprto konzervo?
Večino živil iz odprte konzerve je priporočljivo porabiti v dveh do petih dneh, vendar je čas shranjevanja odvisen od vrste živila. Bolj občutljiva živila, kot so ribe, paštete, mesni izdelki in pripravljene jedi, je najbolje porabiti že v 24 urah.
Stročnice, koruza ali nekatere zelenjavne konzerve lahko v dobro zaprti posodi zdržijo nekoliko dlje, vendar le, če so ves čas shranjene v hladilniku in če ne opazimo spremembe vonja, barve ali teksture. Če hrana postane sluzasta, ima kiselkast vonj ali nenavaden okus, jo je bolje zavreči.
Hrane ne segrevajte neposredno v pločevinki
Pri konzervirani hrani velja še eno pomembno pravilo: hrane ne segrevamo neposredno v pločevinki. Del pločevink ima notranje premaze, iz katerih lahko ob segrevanju v vsebino prehajajo neželene snovi. Prav zato je bolje, da hrano pred segrevanjem vedno preložimo v lonec, ponev ali drugo primerno posodo.
Prav tako ni najbolje, da bi olje ali tekočino iz konzerve uporabljali kot dodatek jedem, če tega izrecno ne želite oziroma če izdelek ni temu namenjen. Pri nekaterih živilih je smiselno vsebino tudi odcediti ali sprati, zlasti pri stročnicah, ki so pogosto shranjene v slanici.
Kaj pa BPA in druga embalaža?
Konzerve so priročne, cenovno dostopne in pogosto povsem spodobna izbira za hiter obrok. Kljub temu se vse več govori tudi o snoveh iz embalaže, med njimi o BPA, ki se lahko uporablja v nekaterih premazih pločevink. Prehajanje teh snovi je lahko večje pri mastnejši hrani ali pri segrevanju.
Zato je smiselno, da pri nakupu, kadar je mogoče, izbiramo izdelke z oznako »brez BPA« ali živila v stekleni embalaži. To ne pomeni, da se je treba konzervirani hrani povsem odpovedati, temveč da jo uporabljamo premišljeno in jo po odprtju pravilno shranimo.
Najbolj preprosto pravilo
Ko konzervo odprete, preostanek čim prej preložite v čisto posodo s pokrovom in jo shranite v hladilnik. Občutljiva živila porabite v enem dnevu, druga najpozneje v nekaj dneh. Če ste v dvomih, pa naj velja staro pravilo: kadar ima hrana nenavaden vonj, okus ali videz, je ne tvegajte.
