Ali lahko jod, dodan soli, škoduje ščitnici
Nekateri imajo pomisleke v zvezi z dodajanjem joda v sol, zato smo za strokovni komentar prosili raziskovalko z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
S tem, da je za zdravega človeka brez težav s ščitnico najboljša tista sol, ki nima dodanega joda, se dr. Živa Lavriša iz Raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko ne strinja: »Jodirana kuhinjska sol je pomemben vir joda, ključnega mikroelementa za delovanje ščitnice. V Sloveniji smo v preteklosti zaradi pomanjkanja joda beležili pogoste motnje v delovanju ščitnice, kar se je z uvedbo obveznega jodiranja soli bistveno izboljšalo. V živilih morajo zato proizvajalci uporabljati jodirano sol. Tudi za zdrave osebe brez težav s ščitnico ni priporočljivo, da bi povsem opustile uporabo jodirane soli.«
Kaj pa himalajska in nejodirana morska sol
Kot opozarja naša sogovornica, lahko uporaba nejodirane soli, kot sta himalajska ali nejodirana morska sol, prispeva k pomanjkanju joda: »Najbolj zdrava sol je torej tista, ki jo uporabljamo zmerno in je jodirana – hkrati pa ne smemo pozabiti, da je treba celotni vnos soli v prehrani omejevati. Dnevno naj ne bi zaužili več kot 5 g soli.«
Po besedah dr. Lavriše prepričanja, da jod, dodan soli, škoduje zdravju, pogosto izvirajo iz napačnih interpretacij znanstvenih dognanj, ali zavajajočih informacij, ki krožijo po spletu in družbenih omrežjih: »Pogosto jih spodbujajo tudi trženjske strategije prodajalcev nejodirane soli. V resnici je jod za zdravje nujno potreben – predvsem za normalno delovanje ščitnice, ki uravnava številne telesne funkcije. V Sloveniji smo imeli pred uvedbo obveznega jodiranja soli precej razširjeno pomanjkanje joda, kar je povzročalo golšavost in druge motnje v delovanju ščitnice. Prav z uvedbo jodiranja soli smo ta javnozdravstveni problem uspeli pomembno zmanjšati.«
Ali lahko s prehrano zaužijemo preveč joda
Po podatkih ameriških Inštitutov za javno zdravje (NIH) in slovenskega Inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko sicer prekomeren vnos joda povzroči prav motnje ščitnice (hipotirozo ali hipertirozo, ko torej žleza deluje premalo ali prekomerno), golšo, tiroiditis (bakterijsko vnetje ščitnice), slabost, bruhanje, drisko, glavobol, kožne izpuščaje ali tudi zastrupitev, kar je sicer zelo redko.
Bojazen, da bi oseba zaradi soli in običajne prehrane zaužila preveč joda ter s tem v resnici sprožila težave s ščitnico ali kakšne druge zdravstvene tegobe, je po prepričanju dr. Lavriše odveč: »Prekomeren vnos joda iz živil z običajnim uživanjem hrane ni mogoč. Do prekomernega vnosa joda bi lahko prišlo predvsem ob dolgotrajni uporabi prehranskih dopolnil z visokimi odmerki joda, ne pa z običajno uporabo jodirane soli.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
