Profimedia

Voditelji držav članic Evropske unije si želijo v naslednjih dveh tednih, še pred vrhom v Bruslju, doseči dogovor o tem, kako bi pokrili finančno pomoč Ukrajini za naslednji dve leti.

Evropska komisija kot najboljšo možnost že dlje časa predlaga, da bi za financiranje posojila Ukrajini uporabili zamrznjena sredstva ruske centralne banke, ki se večinoma nahajajo na računu klirinške hiše Euroclear v Bruslju. Čeprav je Komisiji glede tega vprašanja uspelo omehčati večino držav članic, ki so ideji sprva nasprotovale, v kaj takega še vedno ni privolila Belgija, ki bi bila tudi najbolj izpostavljena povračilnim udarcem Rusije in tudi drugim gospodarskim posledicam.

Ponovil ruske zahteve

Putin: Ta »kraja« bo »stresni test« za evropsko gospodarstvo

Tako imenovano reparacijsko posojilo v višini 165 milijard evrov iz naslova zamrznjenih sredstev je le del večjega finančnega paketa, skupaj vrednega do 210 milijard evrov, s katerim želi EU zagotoviti, da bo Ukrajina gospodarsko preživela še naslednjih nekaj let. Kot je znano, večina zamrznjenih ruskih sredstev leži na računu Euroclear, še 25 milijard pa na zasebnih bančnih računih v drugih državah članicah. Po nekaterih ocenah bi lahko Ukrajina, če v EU ne bi našli soglasja in poskrbeli za izdatno finančno injekcijo, že aprila prihodnje leto ostala brez zadostnih sredstev za obrambo pred Rusijo.

Profimedia

Von der Leyen: dve možni rešitvi

Osnutek pravnega besedila za to posojilo, ki ga je danes predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo služil zgolj kot podlaga za tehnična pogajanja pred vrhom EU sredi decembra. 

Von der Leyen je sicer danes predstavila dve možni rešitvi za posojilo Ukrajini. Po njenih besedah bi Ukrajina za delovanje države in obrambo pred Rusijo v naslednjih dveh letih potrebovala 135 milijard evrov, pri čemer bi EU pokrila dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.

Kot rečeno, je prva možnost uporaba zamrznjenega ruskega premoženja, za kar bi bila po njenih besedah potrebna kvalificirana večina držav članic v Svetu EU. Von der Leyen je kot drugo možno rešitev, za katero pa bi bila potrebna soglasna podpora držav članic, predlagala zadolževanje EU na kapitalskih trgih, kjer bi se za poroštva uporabil proračun EU.

Čemu bo namenjeno posojilo

Kot poroča Politico, bo morala Ukrajina posojilo vrniti le v primeru, če bo konflikta oziroma vojne konec in bo Rusija izplačala vojne reparacije, kar pa se zdi malo verjeten scenarij.

Po poročanju časnika, ki govori o znesku do 210 milijard evrov, bi 115 milijard evrov namenili za financiranje ukrajinske obrambne industrije, s 50 milijardami evrov bi Ukrajina pokrila svoje proračunske potrebe, medtem ko bi 45 milijard evrov uporabila za poplačilo dolga državam skupine G7 iz leta 2024. Te države so namreč takrat Ukrajini zagotovile približno 45 milijard evrov posojila iz naslova prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja.

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

Belgijci želijo jamstva

A ključna ovira pred dogovorom še vedno ostaja Belgija oziroma belgijska vlada. Kot je že danes zjutraj poudaril belgijski zunanji minister Maxime Prevot, besedilo, ki ga bo danes na mizo dala Komisija, njihovih skrbi ne naslavlja v zadostni meri. »Imamo slab občutek, da nas niso slišali.« Belgijska vlada se namreč v prvi vrsti boji povračilnih ukrepov Rusije tako zoper Belgijo kot Euroclear ter predvsem, kaj se bo zgodilo, če bi Moskvi v prihodnosti ta sredstva uspelo izterjati po pravni poti. Tako od drugih držav članic terjajo finančne garancije, da v primeru slednjega ne bi ostali sami.

Na pomisleke Belgije se je danes znova odzvala Von der Leyen, ki je poudarila, da so belgijskim oblastem »zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov.« Po njenih besedah predlog vključuje »zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja.«

Zavrnila je tudi očitke belgijskega premierja Barta De Weverja, ki je opozoril, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila trenutna prizadevanja za mir v Ukrajini. Po njenem mnenju bi se lahko zgodilo ravno obratno, da bi lahko celo pozitivno vplivalo na pogovore. »Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU - ena od obeh možnosti - povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir,« je povedala po poročanju STA.