Profimedia

Voditelji držav članic Evropske unije si želijo v naslednjih dveh tednih, še pred vrhom v Bruslju, doseči dogovor o tem, kako bi pokrili finančno pomoč Ukrajini za naslednji dve leti.

Evropska komisija kot najboljšo možnost že dlje časa predlaga, da bi za financiranje posojila Ukrajini uporabili zamrznjena sredstva ruske centralne banke, ki se večinoma nahajajo na računu klirinške hiše Euroclear v Bruslju. Čeprav je Komisiji glede tega vprašanja uspelo omehčati večino držav članic, ki so ideji sprva nasprotovale, v kaj takega še vedno ni privolila Belgija, ki bi bila tudi najbolj izpostavljena povračilnim udarcem Rusije in tudi drugim gospodarskim posledicam.

Ponovil ruske zahteve

Putin: Ta »kraja« bo »stresni test« za evropsko gospodarstvo

Tako imenovano reparacijsko posojilo v višini 165 milijard evrov iz naslova zamrznjenih sredstev je le del večjega finančnega paketa, skupaj vrednega do 210 milijard evrov, s katerim želi EU zagotoviti, da bo Ukrajina gospodarsko preživela še naslednjih nekaj let. Od 165 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev jih 140 milijard leži na računu Euroclear, še 25 milijard pa na zasebnih bančnih računih v drugih državah članicah. Po nekaterih ocenah bi lahko Ukrajina, če v EU ne bi našli soglasja in poskrbeli za izdatno finančno injekcijo, že aprila prihodnje leto ostala brez zadostnih sredstev za obrambo pred Rusijo.

Osnutek pravnega besedila za to posojilo, ki ga je danes predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo služil zgolj kot podlaga za tehnična pogajanja pred vrhom EU sredi decembra.

Čemu bo namenjeno posojilo

Kot poroča Politico, bo morala Ukrajina posojilo vrniti le v primeru, če bo konflikta oziroma vojne konec in bo Rusija izplačala vojne reparacije, kar pa se zdi malo verjeten scenarij.

Po poročanju časnika bi 115 milijard evrov namenili za financiranje ukrajinske obrambne industrije, s 50 milijardami evrov bi Ukrajina pokrila svoje proračunske potrebe, medtem ko bi 45 milijard evrov uporabila za poplačilo dolga državam skupine G7 iz leta 2024. Te države so namreč takrat Ukrajini zagotovile približno 45 milijard evrov posojila iz naslova prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja.

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

A ključna ovira pred dogovorom še vedno ostaja Belgija oziroma belgijska vlada. Kot je že danes zjutraj poudaril belgijski zunanji minister Maxime Prevot, besedilo, ki ga bo danes na mizo dala Komisija, njihovih skrbi ne naslavlja v zadostni meri. »Imamo slab občutek, da nas niso slišali.« Belgijska vlada se namreč v prvi vrsti boji povračilnih ukrepov Rusije tako zoper Belgijo kot Euroclear ter predvsem, kaj se bo zgodilo, če bi Moskvi v prihodnosti ta sredstva uspelo izterjati po pravni poti. Tako od drugih držav članic terjajo finančne garancije, da v primeru slednjega ne bi ostali sami.