Jure Klobčar

V društvu Srebrna nit so se odločili, da na Državno volilno komisijo (DVK) vložijo ugovor zaradi nepravilnosti v kampanji pred referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Svoje razloge so pojasnili na novinarski konferenci.

Kot je uvodoma pojasnila predsednica društva Irena Žagar, po njihovem mnenju kampanja ni bila korektna in poštena, zato so vložili ugovor, saj si želijo razjasniti nekatera vprašanja. Obenem menijo, da je kampanja vplivala na rezultate referenduma. Žagar je potrdila, da so na DVK vložili ugovor.

Naslednji je s podrobnejšimi pojasnili postregel Bogdan Biščak, nekdanji politik iz vrst prav tako nekdanjih strank LDS in Zares, danes pa upokojenec. Biščak je spomnil na razveljavitev referenduma od drugem tiru leta 2018. Po njegovih besedah je vrhovno sodišče takrat, ko je sledilo oceni ustavnega sodišča, obrazložilo, da je mogoče rezultatom ugovarjati tudi zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji. Ocenili so, da je bilo v tokratni kampanji toliko kršitev, da se je porajala vsaj možnost vložitve ugovora.

Po pojasnilih Biščaka imajo za to več razlogov. Prvi je ta, da sta se v kampanji pojavili »dve organizaciji z izjemnim družbenim vplivom,« ki pa nista bili registrirani za vodenje kampanje. Gre za Katoliško cerkev in zdravniške organizacije oziroma posamezne zdravnike.

Več sledi ...

.............

Kot smo poročali pred dnevi, so v društvu naznanili, da razmišljajo o vložitvi pritožbe na DVK, saj so prepričani, da je na končni razplet referenduma vplivalo nezakonito poseganja v kampanjo s strani nepooblaščenih ustanov in organizacij, ki v njej niso imele statusa organizatorjev.

Odziv na referendum

Srebrna nit razmišlja o pritožbi na izide referenduma

V društvu namreč ugotavljajo, da je na referendumu pretehtalo nezaupanje, utemeljeno na strahu, lažeh in manipulacijah, pri čemer zavračajo očitke, da naj bi bili zagovorniki »kulture smrti«.

Obenem so poudarili, da so se kljub izidu referenduma še vedno pripravljeni pogovarjati o vsebini zakona, ki so ga v prvotni obliki sami predlagali in v nadaljevanju sodelovali v vseh prizadevanjih za uveljavitev končne različice, potrjene v državnem zboru. Preučili bodo vse pripombe na zakon in podprli izboljšave. Po preteku zakonskega roka enega leta pa bodo vladi in parlamentarnim strankam predlagali, da zakon ponovno vložijo – to pot z okrepljeno podporo civilne družbe in z dodatnimi strokovnimi argumenti.