Profimedia

Starejši niso več tako hitri, kot so bili včasih. Strokovnjaki menijo, da so morda odkrili, zakaj se s staranjem gibljemo počasneje. Ekipa z Univerze Colorado Boulder je prosila dve skupini udeležencev, da opravijo preprosto nalogo, ki je vključevala doseganje tarče na zaslonu. 

Potek raziskave

V eni skupini so bili ljudje, stari od 18 do 35 let, v drugi pa med 66 in 87 leti. Raziskovalci so izmerili njihov reakcijski čas med nalogo in količino energije, ki jo zahteva, kar je znano tudi kot presnovni strošek. Ugotovili so, da so starejši udeleženci porabili več energije za dokončanje giba v primerjavi z mlajšimi.

Raziskava, objavljena v reviji JNeurosci je ena prvih študij, ki je eksperimentalno razkrila konkretne razloge, zakaj se ljudje, starejši od 65 let, morda gibljejo nekoliko počasneje, kot so se v mladosti.

Najprej smo količinsko opredelili stroške doseganja s presnovno porabo energije pri človeških udeležencih in ugotovili, da starejši porabijo več energije kot mladi pri dani hitrosti. Gibanje je objektivno težje za starejše odrasle.

Ko so udeleženci izvedeli, da bodo za svoj trud prejeli nagrado, sta se obe skupini dotaknili tarče prej - približno 5 odstotkov hitreje kot takrat, ko je poskus potekal brez nagrade. A cilj so dosegli različno.

Medtem ko so mlajši udeleženci hitreje premikali roke, se je zdelo, da je starejša skupina povečala svojo hitrost tako, da se je hitreje odzvala in začela premikati roko prej. Ko je ekipa dodala težo rokam mlajših subjektov, so te razlike izginile - to pomeni, da mlajša skupina ni več premikala rok hitreje in je namesto tega začela izboljševati svoj reakcijski čas.

Profimedia

Možgani prilagodijo gibe

Robert Courter, soavtor študije, je dejal: »Zdi se, da so možgani sposobni zaznati zelo majhne spremembe v tem, koliko energije porabi telo, in temu primerno prilagodijo naše gibe.«

Preberite tudi:

• Plavanje je odlična oblika rekreacije, če želite priti v formo
• Kako do več energije? Te preproste udarne vaje delajo čudeže
• Zakaj bi morali vsi hoditi v hribe

»Tudi pri gibanju z le nekaj dodatnimi kilogrami je hitrejša reakcija postala energijsko bolj ugodna možnost za pridobitev nagrade, zato so mladi odrasli posnemali starejše in storili prav to.« Ekipa je dejala, da bi njihove ugotovitve lahko dale zdravnikom nova orodja za diagnosticiranje vrste bolezni.

Avtor Alaa Ahmed je dejal: »Zakaj se gibamo, kot se gibamo, od premikanja oči do doseganja, hoje in govora, je okno v staranje in Parkinsonovo bolezen. Poskušamo razumeti nevronsko osnovo.«