Profimedia

Pri nas je divja ščetica precej neznana, medtem ko je v kitajski medicini cenjena že stoletja. V 16. in 17. stoletju so jo uporabljali pri zdravljenju sifilisa, zeliščarji pa so jo tradicionalno vključevali v terapije za presnovne bolezni ter težave s sklepi, kot so artritis, artroza in putika. Korenina rastline je izjemno grenka, kar ji daje izrazito moč pri razstrupljanju telesa in spodbujanju prebave.

Učinki na telo

Divja ščetica deluje odvajalno, čisti kri ter spodbuja delovanje jeter in ledvic. Njene grenčine pospešujejo izločanje žolča in želodčnih sokov ter tako krepijo prebavni sistem. Posebej cenjena je tudi pri boreliozi, saj naj bi pospešila izločanje toksinov in okrepila imunski odziv. Zeliščarji jo priporočajo pri kronični utrujenosti, slabši cirkulaciji ter pri oslabljenem vezivnem tkivu, saj rastlina spodbuja prekrvavitev in krepi tkiva.

Divja ščetica naj bi delovala tudi blago protimikrobno, zato jo nekateri uporabljajo pri glivičnih in bakterijskih neravnovesjih. Ker ugodno vpliva na limfni sistem, jo pogosto vključujejo v kure za odpravljanje zastajanja vode in razstrupljanje.

Profimedia

Prepoznavna po bodicah

Rastlina je značilnega videza: prepoznamo jo po otrdelih, bodičastih socvetjih valjaste oblike, ki so jih nekoč uporabljali za česanje prediva. Raste na degradiranih površinah, ob cestah, gradbiščih in preoranih tleh. Bodičasti listi spominjajo na osat, le da drobne bodice prekrivajo celotno površino lista. Listi rastejo v parih in proti zimi tvorijo rozeto, ki prezimi.

Domača lekarna

To naravno »orožje« zeliščarji priporočajo pri prvih znakih prehlada

Nabiranje korenin

V zdravilne namene uporabljamo predvsem enoletne korenine, saj vsebujejo največ učinkovin. Nabiramo jih pozno jeseni ali zgodaj spomladi, ko je rastlina v mirovanju in je zemlja še deloma zamrznjena. Korenine so močno razvejane, zato moramo paziti, da ne poškodujemo zgornjih plasti, kjer je največ zdravilnih snovi.

Po pranju in oščetkanju korenine narežemo na drobne koščke, jih damo v steklen kozarec in prelijemo z žganjem. Maceriramo jih približno mesec dni in nato precedimo. Če želimo postopek skrajšati, lahko korenine sesekljamo in jih prelijemo za vsaj 24 ur. Tinkturo uživamo po eno jedilno žlico z goščo do trikrat na dan, pol ure pred jedjo. Kura sme trajati največ tri mesece, nato pa sledi enomesečni premor.

Profimedia

Druge oblike uporabe

Divjo ščetico lahko uživamo tudi kot čaj iz posušenih korenin, čeprav je zaradi močne grenčine zelo izrazitega okusa. Pogosto jo kombinirajo z blažjimi zelišči. Zunanje se uporablja v obkladkih in mazilih za lajšanje bolečin v sklepih, otrdelih mišicah ter starejših poškodbah.

Domača lekarna

To zelišče okrepi imunski sistem in pospeši celjenje kože

Previdnost pri uporabi

Rastline ne priporočajo nosečnicam, doječim materam, ljudem z aktivnimi želodčnimi razjedami ali tistim, ki jemljejo močne protikoagulante. Pri uporabi kot podpora pri boreliozi se lahko pojavi začetno poslabšanje počutja zaradi hitrega izločanja toksinov, zato je v takšnih primerih priporočljivo zmanjšati odmerek.