Profimedia

Ekološka tesnoba, imenovana tudi ekološka žalost, je vse bolj prepoznan pojav, ki odraža čustveni odziv na podnebne spremembe in okoljsko degradacijo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se zavedanje o okoljskih krizah povečuje, kar vpliva na duševno zdravje posameznikov. 

Ko je duša v stiski

Oblika depresije, ki prizadene približno 16 odstotkov žensk

Kaj je ekološka tesnoba

Ekološka tesnoba, pogosto imenovana tudi eko-tesnoba, je občutek strahu, nemira ali obupa zaradi okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti ali onesnaženje. Opisuje globoko čustveno bolečino ob izgubi naravnih ekosistemov. Po mnenju Ameriškega psihološkega združenja (APA) ti občutki niso duševne motnje, temveč naravni odziv na resnične grožnje.

Kdo je najbolj prizadet

Ekološka tesnoba je še posebej razširjena med mladimi. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet Planetary Health (2021), je pokazala, da 59 odstotkov mladih, starih od 16 do 25 let, občuti tesnobo zaradi podnebnih sprememb. Tudi posamezniki, ki živijo v regijah, neposredno prizadetih zaradi naravnih katastrof, kot so poplave ali suše, so bolj ranljivi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji mladi in okoljevarstveniki med najpogosteje prizadetimi skupinami.

Profimedia

Vzroki za ekološko tesnobo

Vzroki so kompleksni in vključujejo:

• Medijsko poročanje: Stalna izpostavljenost negativnim novicam o okolju povečuje občutek nemoči.
• Neposredne izkušnje: Naravne katastrofe, kot so poplave v Sloveniji avgusta 2023, krepijo strah.
• Družbene pritiske: Občutek, da posameznik ne more dovolj prispevati k reševanju problema. WHO poudarja, da pomanjkanje politične volje za ukrepanje dodatno poglablja te občutke.

Simptomi ekološke tesnobe

Simptomi se razlikujejo, a pogosto vključujejo:

• Stalni občutek strahu ali panike ob okoljskih temah.
• Nespečnost ali nočne more, povezane z naravnimi katastrofami.
• Občutek krivde ali nemoči.
• Depresivne misli ali izguba motivacije. NIJZ opozarja, da lahko dolgotrajna tesnoba vodi v resnejše duševne težave, kot je depresija.
• Obsedenost z nakupovanjem zgolj ekoloških izdelkov in s tem povezanim življenjskim slogom v domačem okolju in drugje.

Profimedia

Zdravljenje in preprečevanje

Za obvladovanje ekološke tesnobe strokovnjaki priporočajo:

• Psihoterapijo: Kognitivno-vedenjska terapija pomaga preoblikovati negativne misli.
• Povezovanje z naravo: Preživljanje časa v naravi zmanjšuje stres.
• Aktivizem: Sodelovanje v okoljskih iniciativah krepi občutek nadzora.
• Omejitev medijske izpostavljenosti: Zmanjšanje branja alarmantnih novic o okolju.

APA in NIJZ poudarjata pomen skupnostne podpore in ozaveščanja o duševnem zdravju.

Ekološka tesnoba v Sloveniji in svetu

V Sloveniji je ekološka tesnoba v porastu, kar je povezano z nedavnimi naravnimi katastrofami in visoko okoljsko ozaveščenostjo. Po podatkih NIJZ se Slovenija uvršča nad evropsko povprečje glede zaskrbljenosti za okolje, kar je primerljivo z nordijskimi državami. Globalno je tesnoba najvišja v državah v razvoju, kjer so posledice podnebnih sprememb najhujše, denimo v Bangladešu ali na Filipinih. Naraščanje je opazno povsod, saj se zavedanje o okoljski krizi širi.