Te občine bi izgubile največ volilnih upravičencev
Skoraj 22.000 manj volivcev bi ob ukinitvi volilne pravice državljanom tretjih držav bilo v Ljubljani. V Mariboru pa bi zmanjkalo nekaj več kot 9000 upravičencev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sodeč po podatkih, ki jih je Svet24 posredovalo ministrstvo za notranje zadeve, bi največ volilnih upravičencev izgubile občine Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Kranj.
Ministrstvo je opozorilo, da gre za podatke, ki se spreminjajo dnevno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih pa je tovrstnih tujcev v Sloveniji 103.874.
Poslanci v državem zboru so danes razpravljali o noveli zakona o lokalnih volitvah. Predlog so sprejeli s 47 glasovi za in 32 proti. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.
Koalicijske stranke in Resnica so predlagale spremembo zakona na način, da bi volilno pravico pravico na lokalnih volitvah izgubili državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. V imenu predlagateljev zakona je Andrej Kosi (SDS) pojasnil, da ustava določa volilno pravico za slovenske državljane, medtem ko za tujce to področje prepušča zakonu. Poudaril je, da smo v Sloveniji priča fiktivnim prijavam prebivališča. "Zgodi se, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v Sloveniji," je dejal Kosi in dodal, da imajo državljani EU volilno pravico, saj je to pravica vseh držav unije.
Predlog, ki so ga v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus in njihovi podpornici Resnici v državni zbor vložili kar po skrajšanem postopku, je pričakovano naletel na oster odziv dela javnosti. Zadeva je še toliko bolj pereča, ker bodo ravno letošnjo jesen v Sloveniji potekale lokalne volitve.
Volilna pravica ni privilegij temveč mehanizem vključevanja
Da gre za zelo grobo kršitev demokratičnih standardov, so danes v skupni izjavi za javnost poudarili v organizacijah Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Albansko kulturno društvo Liria in drugi.
Da volilna pravica ni privilegij, temveč »mehanizem vključevanja in politične participacije ljudi, ki so trajno povezani z okoljem, v katerem živijo,« je poudarila Aigul Hakimova iz Gmajne. Po njenih besedah pri tem nikakor ne gre zgolj za tehnično vprašanje, temveč za »občutek pripadnosti in družbeno kohezijo.«
»Paradoksalno je od priseljenk in priseljencev pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, hkrati pa jim odvzeti možnosti soodločanja o skupnosti, katere del naj bi postali,« je opozorila Hakimova.
Flurina Ametaj, predsednica kulturnega društva Liria in predsednica zveze kulturnih društev Albancev, je spomnila, da je Slovenija lokalno pravico na tujce s stalnim prebivališčem razširila leta 2002 pod vlado Janeza Drnovška. V zaključnem obdobju pristopnih pogajanj za vstop v EU je namreč kot mlada država želela dokazati, da je »demokratična, solidarna in zavezana evropskim vrednotam.«
Ametaj je poudarila, da so predlagatelji takrat razširitev volilne pravice predstavili kot civilizacijsko normo in del približevanja evropskim političnim standardom.« Kakšni pa so ti standardi danes, ko vlada ad hoc odvzema volilno pravico manjšinskemu delu prebivalstva?« se je vprašala Ametaj.
Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic
Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, poroča STA.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
