Število posredovanj v gorah narašča. Bi morali uvesti plačila?
Po številu posredovanj gorskih reševalcev bo pestra poletna sezona, ko je naval v hribe največji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gorska reševalna zveza Slovenije je pred začetkom sezone opozorila na nevarnosti gora. Lani so posredovali v 660 primerih in bili blizu rekordnemu letu 2023, ko so zabeležili 687 klicev na pomoč. Trend je v letošnjem letu naraščajoč, saj so že zabeležili 220 posredovanj, v enakem obdobju lani 190, so povedali na novinarski konferenci na Jezerskem.
Številni primeri so tragični. Lani so na zvezi zabeležili žalosten rekord 50 smrtnih primerov v gorah in na težko dostopnih terenih. »Še vedno je med razlogi za nesreče na prvem mestu zdrs in nepoznavanje terena. Sledita slaba telesna pripravljenost in oprema, na kar pa posamezniki s primerno preventivo lahko vplivajo,« je ob predstavitvi sezone povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar.
Za tuje pohodnike polovica reševanj
Vse pohodnike opozarja na pravilno pripravo, primerno izbiro poti, ustrezno opremo in obutev, preverjanje vremena in kar številni pozabljajo, obvestilo domačim o načrtovani poti in polno baterijo v prenosnem telefonu, kjer naj za orientacijo še vedno služi novejši planinski zemljevid. Eno osnovnih pravil je tudi, da se v gore odpravimo v družbi, vsaj v parih.
»Zavedanje med slovenskimi obiskovalci gora je vse boljše. Težko pa je doseči tuje pohodnike, zato smo za turistične delavce letos že pripravili webinar, da svoje goste opozarjajo na nevarnosti. Pomembno je tudi, da povedo, kam gredo in se vpisujejo v gorske knjige, saj jih je brez tega težko najti,« je še dejal Dolinar. Po njegovih navedbah je skoraj polovica reševanj namenjena tujim obiskovalcem gora.
Napotki za lastnike psov
Podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije z Jezerskega Žan Karničar pa je letos opozoril na problematiko reševanja živali. »Zaradi živali smo v zadnjih petih letih posredovali v 45 primerih. Tudi tukaj so najpogostejši zdrsi, padci, živali lahko ostanejo ujete na strmem pobočju. Lastniku takrat grozi, da se poškoduje tudi sam,« je dejal in dodal, da je nevarnosti veliko, tudi dehidracija ter piki kač in žuželk.
Predvsem lastnike psov pa opozarja na aktivni nadzor živali ter uporabo primernih oprsnic in nagobčnikov, ki močno olajšajo reševanje. »V primeru nesreče se tudi sicer miren pes lahko čuti ogroženega,« je dejal Karničar, po poklicu veterinar, ki je priznal, da je nekaj več dela pri reševanju pašnih živali. Lastnike živali naj posebno pozornost namenijo tudi hrani in predvsem sveži vodi za živali, saj gorski studenci poleti lahko presahnejo. Za reševalce in nenazadnje vse obiskovalce gora pa je lahko izjemnega pomena tudi, da imajo psi na ovratnici ime in telefonski kontakt lastnika, kar lahko hitro reši katero od nastalih težav.
Bivaki niso turistična nastanitev
Na zvezi so ob tej priložnosti opozorili tudi na 17 bivakov, ki so na voljo gornikom kot zavetišče. »To so objekti, ki so stalno odprti, niso pa turistična nastanitev,« je nadaljeval Karničar. Izpostavil je bivak pod Skuto, kjer so kamniški gorski reševali v zadnjih petih letih posredovali 37-krat. Med vrsticami je bilo razbrati, da ga nekateri namensko uporabljajo za prenočevanje, pri čemer je pot do tega bivaka mnogo lažja, kot je nato spust po slabo dostopnem terenu.
Dilema o plačljivosti posredovanj
Še naprej reševalcem aktivno pomagajo helikopterske enote Slovenske vojske in policije, ki v času počitnic in ob koncih tedna skrbijo za dodatne dežurne ekipe. »Gorski turizem še vedno beleži rast, žal pa številni ignorirajo opozorila policije in gorskih vodnikov,« pa je kot razlog za nesrečo navedel Matej Brajnik iz Gorske enote slovenske policije in to označil za podcenjevalni odnos.
Tudi to je eden od razlogov, da v Sloveniji že dolgo poteka razprava o plačljivosti posredovanj. Tudi med reševalci so mnenja o tem deljena med malomarnostjo in podcenjevanjem ter nesrečami in bolezenskimi stanji, ki so lahko enaki v dolini, prevladuje pa tudi strah, da se posamezniki v stiski ne bi odločili za klic na pomoč. »To je v domeni države. Mi s svojim znanjem lahko pomagamo pri oblikovanju vsebine. Dejstvo je, da je finančno breme na proračunu, v katerega tujci ne prispevajo nič,« je še dejal Dolinar.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
