Mikrobi v črevesju vplivajo na vaše razpoloženje in vedenje
Ste že kdaj posvetili pozornost drobnim organizmom, kot so na primer bakterije, in si vzeli čas zanje, saj jih je v našem telesu več bilijonov?
Vedno je dobro kaj vedeti tudi o takšnih zadevah, saj nam včasih prav ti delci obrnejo življenje na glavo.
Mikrobiome oziroma mikroorganizme najdemo na koži, v črevesju, ustni votlini in urogenitalnem traktu, odkrili pa so jih tudi že v krvi, pljučih in placenti, čeprav še ni povsem jasno, kaj so tam počeli. Število mikrobiomov, ki jih najdemo v telesu, je do desetkrat večje od števila vseh naših celic. Čeprav ob njihovi omembi pogosto dobimo negativno asociacijo, saj jih samodejno povezujemo z okužbami človeka s patogenimi in smrtno nevarnimi mikroorganizmi, je večina mikrobov, ki naseljujejo naše telo, tam zato, da nas ohranjajo pri zdravju.
Toda veliko njihovih značilnosti za nas še vedno ostaja skrivnost. Raziskavi, ki sta jo na standfordski univerzi izvedli raziskovalki Ami Bhatt in Hila Sberro, pa je pokazala, da nam na nekatera zahtevna vprašanja lahko odgovorijo nekateri zelo majhni proteini. Raziskovalki sta namreč ugotovili, da mikrobiomi ustvarjajo več deset tisoč beljakovin, ki so večinoma tako majhne, da so jih v preteklih študijah kratko malo spregledali.
Vendar je njihova vloga zelo pomembna. Ti drobceni proteini spadajo k več kot 4000 biološkim družinam in imajo sposobnost prehajanja med celičnimi membranami, pri tem pa prenašajo sporočila in tako odigrajo ključno vlogo pri medceličnem komuniciranju in delovanju imunskega sistema.
Črevesni mikrobiom lahko vpliva na vedenje
Čeprav so znanstveniki že prej zaznavali povezavo med sestavo črevesnih mikrobov pri živalih in vedenjem živali, večina raziskav ni posvečala pozornosti morebitni taki povezavi pri ljudeh. Na finski univerzi se je v raziskovalnem projektu FinnBrain tega vprašanja lo tila Anna Aatsinki. Analizirala je črevesne mikrobe dojenčkov, starih dva meseca in pol, in nato njihovo vedenje pri šestih mesecih starosti.
Odkrila je presenetljive povezave, na primer to, da so otroci, katerih črevesje je vsebovalo večjo raznovrstnost bakterij, izkazovali manj negativnega čustvovanja in manj reakcij, izzvanih na podlagi strahu. Znano je, da lahko nekatere značilnosti, ki jih otroci kažejo v zgodnjih letih, pozneje vodijo v težave, povezane z duševnim zdravjem, kot sta na primer anksioznost in depresija.
S temi rezultati, ki dokazujejo povezavo med mikrobi in vedenjem, bi lahko omogočili znanstvenikom, da razvijejo metode, s katerimi bi lahko že zgodaj postavili diagnozo in iskali sredstva za preventivno zdravljenje. S črevesnim mikrobiomom pa bi bile lahko povezane tudi avtoimunske in nevrodegenerativne bolezni. Te bolezni so doslej večinoma povezovali z genskimi predispozicijami, kar pomeni, da so jih obravnavali kot nekaj, česar ni mogoče pozdraviti.
Raziskava, ki so jo nedavno izvedli v Nemčiji, pa je odkrila, da ima sestava črevesnih mikrobov vpliv na avtoimunske in nevrodegenerativne bolezni, kar nas vsaj nekoliko lahko navdaja z upanjem, da bodo znanstveniki nekoč lahko razvili potrebno zdravilo.
Kaj vpliva na človekov mikrobiom?
Na mikroorganizme v našem telesu vplivajo naša prehrana, življenjski slog, okolje, v katerem se gibamo, in kakovost zraka, ki ga vdihavamo. Manjšo vlogo ima genska predispozicija, zagotovo pa ne gre zanemariti niti vpliva, ki ga imajo na mikrobiom zdravila, ki jih jemljemo. Čezmerno uživanje antibiotikov je škodljivo za naše telo in lahko privede do kroničnih obolenj prebavil, dihal, kože, sečil, živčevja in drugih organov, saj antibiotiki ne ločijo med dobrimi in slabimi bakterijami, zato poleg slabih uničijo tudi bakterije, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje.
Že z zaužitjem ene kure antibiotikov si lahko porušimo črevesno mikrofloro za od tri mesece do pol leta. Nekatere koristne bakterije so namreč nujne za pravilno razgradnjo zaužite hrane in pravilno absorpcijo snovi, kot so kalcij, magnezij, železo in drugi minerali, njihovo pomanjkanje pa onemogoči čiščenje in obnovo telesa, kar pomeni, da je v takih okoliščinah nemogoče ohraniti zdravo telo. Poleg tega lahko pogosta uporaba antibiotikov povzroči, da postanejo naši mikrobi proti njim odporni in za nas ne delujejo več.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
