Ustavni pravnik: Volilno pravico so ukinili brez tehtne razlage
Državni zbor je brez tehtne razlage odvzel lokalno volilno pravico nekaj več kot 100.000 tujcem iz tretjih držav, meni ustavni pravnik.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
DZ je v ponedeljek z novelo zakona o lokalnih volitvah ukinil volilno pravico nekaj več kot 100.000 tujcem iz tretjih držav, ki zato jeseni ne bodo mogli voliti na lokalnih volitvah. Argument predlagatelja Andreja Kosija (SDS) bi lahko povzeli z besedami, da so to storili, ker so to lahko. Ustava namreč določa, da to področje lahko ureja zakon, je dejal.
Ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič opozarja, da odvzem pravice, ki je do včeraj obstajala, brez kakršnekoli pravne utemeljitve pomeni resen odstop od ustavnopravnih standardov. Po njegovi oceni takšno ravnanje politike odpira pot arbitrarnemu odločanju.
"Državni zbor je odvzel volilno pravico, ne da bi bil to kakorkoli pravno razložil," je za Večer poudaril Ribičič. To po njegovem mnenju ne glede na vsebino razlogov predstavlja nesorazmeren in samovoljen poseg zakonodajalca.
Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Haček je za Svet24 pojasnil, da obstajata dva povsem nasprotna pogleda na to vprašanje, ki imata vsak svojo težo. Prvi zagovarja volilno pravico le za slovenske državljane, za tujce pa zgolj pod pogojem vzajemnosti, pri čemer jim še vedno ostane možnost neposrednega sodelovanja prek peticij ali zborov občanov.
Drugi pogled po besedah Hačka izpostavlja, da bi morali imeti tujci pravico do soodločanja na lokalni ravni, saj v lokalnem okolju dejansko živijo, delajo in plačujejo davke. Sam se za ukinitev te pravice ne bi odločil, saj jo v praksi izkoristi zelo malo ljudi. Raje bi razmislil o podaljšanju pogoja stalnega prebivanja z zdajšnjega enega leta na štiri leta.
Pričakujemo lahko kritike Beneške komisije
Predstojnik Katedre za upravno-pravno področje na Fakulteti za upravo Nejc Brezovar je za Večer opozoril, da zakonodajalec pri spreminjanju zakona ni povsem svoboden, saj mora spoštovati načelo enakosti in prepoved diskriminacije. V lokalnem okolju ima po njegovem mnenju večjo vlogo dejanska povezanost prebivalca s skupnostjo kot pa samo državljanstvo.
Spreminjanje volilne zakonodaje pol leta pred volitvami je po mnenju ustavnih pravnikov izjemno problematično. Brezovar opozarja na kodeks Beneške komisije, ki odsvetuje spreminjanje bistvenih elementov volilnega sistema manj kot leto dni pred izvedbo volitev, zato "lahko verjetno pričakujemo kritiko Beneške komisije."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.