Beli madeži na koži, ki lahko sprožijo depresijo
Vitiligo, kronična avtoimunska bolezen, pri kateri koža izgubi pigment, doleti ljudi ne glede spol ali etnično pripadnost, običajno pred 30. letom.
Vitiligo je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri koža izgubi pigment, kar povzroči pojav belih lis ali madežev. To se zgodi, ko imunski sistem napade in uniči melanocite, celice, ki proizvajajo melanin – pigment, odgovoren za barvo kože, las in oči. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vitiligo prizadene približno 0,5–2 odstotka svetovnega prebivalstva, ne glede na spol ali etnično pripadnost. Čeprav ni življenjsko ogrožajoča, lahko močno vpliva na kakovost življenja zaradi estetskih in psihosocialnih dejavnikov.
Vzroki in dejavniki tveganja
Vzrok za vitiligo ni povsem razjasnjen, vendar strokovnjaki, kot so tisti iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), poudarjajo, da gre za kombinacijo genetskih, imunoloških in okoljskih dejavnikov. Med ključne dejavnike tveganja sodijo:
Avtoimunski procesi: Pri nesegmentnem vitiligu, ki je najpogostejši, imunski sistem napade melanocite. Približno 15–25 odstotkov ljudi z vitiligom ima tudi druge avtoimunske bolezni, kot so ščitnične motnje ali diabetes tipa 1.
Genetska nagnjenost: Po podatkih NIJZ ima približno 20 odstotkov bolnikov sorodnika z vitiligom, kar kaže na dedno komponento. Mutacije genov, kot sta NLRP1 in PTPN22, povečujejo tveganje.
Okoljski sprožilci: Sončne opekline, stres ali izpostavljenost določenim kemikalijam lahko sprožijo ali poslabšajo vitiligo, zlasti pri genetsko dovzetnih posameznikih.
Starost in spol: Vitiligo se najpogosteje pojavi pred 30. letom, pogosto že v otroštvu ali mladosti. Po nekaterih raziskavah je nekoliko pogostejši pri ženskah, čeprav razlika ni velika.
Simptomi in prepoznavanje vitiliga
Prvi znak vitiliga je običajno pojav belih madežev na koži, ki so pogosto simetrični in se pojavljajo na izpostavljenih delih telesa, kot so roke, obraz, vrat ali stopala. Po navedbah Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so ti madeži lahko majhni (makule) ali večji (lise). Drugi simptomi vključujejo:
Izguba pigmenta v laseh: Lasje na prizadetih območjih se lahko pobelijo, na primer na lasišču, obrveh ali trepalnicah.
Občutljivost na sonce: Prizadeta koža nima melanina, zato je bolj dovzetna za sončne opekline.
Psihološke posledice: Zaradi vidnih sprememb na koži se lahko pojavijo občutki sramu, depresija ali tesnoba.
Diagnozo postavi dermatolog na podlagi kliničnega pregleda, včasih je v uporabi tudi Woodova svetilka, ki pod UV-svetlobo pokaže depigmentirana območja. V redkih primerih izvedejo biopsijo kože, torej odstranijo celice s površja kože.
Zdravljenje vitiliga
Vitiliga ni mogoče povsem pozdraviti, vendar obstajajo možnosti za upočasnitev napredovanja in povrnitev pigmenta. Najpogostejše metode zdravljenja so:
Topikalna terapija: Določene kreme ali mazila lahko pomagajo povrniti pigment, zlasti pri zgodnjih stadijih.
Fototerapija: Terapija z ozkopasovno UVB-svetlobo je učinkovita pri ne-segmentnem vitiligu. Po raziskavah, ki jih navaja WHO, lahko v kombinaciji z vitaminom D izboljša rezultate.
Laserska terapija: Laser uporabljajo za ciljno obsevanje prizadetih območij, kar je na voljo tudi v nekaterih specializiranih centrih v Sloveniji.
Depigmentacija: Pri obsežnem vitiligu lahko zdravnik priporoči odstranitev preostalega pigmenta z zdravili za izenačitev barve kože.
Kirurške metode: Presaditev pigmentirane kože je možna pri stabilnem vitiligu, a je redka zaradi tveganj, kot so brazgotine ali okužbe.
Psihološka podpora: Zaradi vpliva na duševno zdravje UKC priporoča psihoterapijo ali vključitev v primerne podporne skupine.
Preprečevanje in samopomoč
Ker vzroki za vitiligo niso povsem jasni, ga ni mogoče zanesljivo preprečiti. Vendar pa NIJZ in WHO svetujeta nekaj ukrepov za zmanjšanje tveganja poslabšanja:
Zaščita pred soncem: Uporaba kreme z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 50+) preprečuje opekline in poudarjanje belih lis.
Izogibanje stresu: Stres lahko sproži ali poslabša vitiligo, zato je priporočljivo obvladovanje stresa z meditacijo ali drugimi tehnikami.
Nega kože: Redna uporaba vlažilnih krem pomaga ohranjati kožo zdravo.
Upravljanje avtoimunskih bolezni: Nadzor drugih avtoimunskih stanj lahko zmanjša tveganje za vitiligo.
Razširjenost vitiliga v Sloveniji in svetu
Po podatkih NIJZ je razširjenost vitiliga v Sloveniji primerljiva z evropskim povprečjem, ocenjena na približno 0,5–1 odstotka prebivalstva. To pomeni, da v Sloveniji živi okoli 10.000–20.000 ljudi s to boleznijo. V Afriki in Indiji je prevalenca višja, do 2 odstotka, kar strokovnjaki pripisujejo večji vidnosti na temnejši koži in pogostejšemu iskanju zdravstvene pomoči zaradi družbenega stigme. Globalno je prevalenca vitiliga najvišja v srednji Evropi in južni Aziji (0,52 odstotka), kot navaja študija v reviji The Lancet Public Health. Naraščanje primerov je opazno v regijah, kjer se izboljšuje diagnostika, a tudi tam, kjer je stigma močna, kar spodbuja prijavljanje. V Sloveniji v UKC Ljubljana opažajo, da se število diagnosticiranih primerov povečuje zaradi boljše ozaveščenosti in dostopa do dermatoloških storitev, kar je v skladu z evropskimi smernicami
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
