Albanska obala v kaosu: domačini rušijo ograje luksuznih projektov
Albanska obala je postala prizorišče protestov proti luksuznim letoviščem. Domačini opozarjajo na naravo, zemljo in zapiranje obale.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Albanska obala, ki jo vlada v Tirani predstavlja kot eno največjih razvojnih priložnosti države, je postala prizorišče vse ostrejših protestov.
Nasprotniki gradnje novih luksuznih letovišč so na dveh lokacijah odstranili ograje okoli gradbišč, potem ko so več tednov opozarjali na okoljska tveganja, neurejena zemljiška vprašanja in izključevanje lokalnih skupnosti iz odločanja.
Po poročanju Reutersa je približno 200 protestnikov podrlo kovinske ograje in ograje z rezilno žico na območju načrtovanega turističnega kompleksa pri Vlori.
Gre za projekt na območju otoka Sazan in bližnjega Zverneca, ki je pritegnil posebno pozornost tudi zaradi povezav z Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Območje je za okoljevarstvenike občutljivo, saj leži v bližini mokrišč Vjosa-Narta, kjer živijo številne živalske vrste, med njimi plamenci, morske želve in drugi zaščiteni organizmi.
Protestniki zato opozarjajo, da se načrti za razvoj turizma višjega cenovnega razreda ne bi smeli izvajati na način, ki bi ogrozil eno najdragocenejših naravnih območij v državi.
Rama vztraja pri razvoju obale
Albanski premier Edi Rama projektom javno ne namerava umakniti podpore. Po njegovih besedah ima Albanija pravico izkoristiti turistični potencial svoje obale, vlada pa želi državo približati prepoznavnejšim sredozemskim destinacijam.
»Izvoljen sem bil, da uresničujem takšne stvari. Nisem bil izvoljen zato, da bi me vodili ljudje, ki imajo drugačno predstavo o tem, kako razvijati državo,« je dejal Rama.
Napovedal je, da bi lahko del letovišča odprli še pred koncem desetletja. Na očitke o vplivu na okolje odgovarja, da presoja vplivov še ni končana in da bo potekala vzporedno z razvojem projekta. Prav to pa je ena od točk, ki pri nasprotnikih gradnje sproža največ nezadovoljstva.
Po njihovem bi morala biti okoljska presoja opravljena pred začetkom posegov, ne šele med razvojem projekta.
Na severu države spor zaradi zemlje
Drugo protestno žarišče je vas Rjoll na severozahodu Albanije, približno 200 kilometrov severno od Vlore. Tam je v ospredju predvsem vprašanje lastništva zemljišč.
Lokalni prebivalci trdijo, da se petzvezdično letovišče gradi na zemlji, ki je bila odvzeta njihovim družinam, ne da bi bili ustrezno vključeni v pogovore ali odškodovani.
Albansko podjetje, ki vodi projekt, je od vlade prejelo status posebnega investitorja. Domačini pa pravijo, da jim ta oznaka ne more odvzeti pravice do zemlje in poštenega postopka.
»To, kar se dogaja v tej državi, je norost,« je za Reuters dejal 60-letni Nikolin Markpalaj, eden od lokalnih lastnikov zemljišč. Povedal je, da so investitorje pozvali k pogovoru, vendar se ti po njegovih besedah niso odzvali.
Podobno opozarja Zeke Nikolle Šulani, eden od prebivalcev, ki že več mesecev sodelujejo v protestih. »Protesti se ne bodo ustavili, dokler prebivalci vasi Rjoll ne bodo prejeli odškodnine. Smo 200 družin, katerih zemlja je bila zasežena,« je dejal.
Tudi tam so protestniki odstranili ograjo okoli gradbišča, pri čemer je prišlo do prerivanja s policisti.
Turistični preboj ali zapiranje obale?
Dogajanje v Albaniji razkriva širši spor o tem, kakšen razvoj si država želi. Vlada v luksuznih letoviščih vidi pot do več prihodkov, tujih gostov, delovnih mest in mednarodne prepoznavnosti.
Takšni projekti naj bi Albanijo premaknili od množičnega, cenejšega turizma k ponudbi višjega razreda.
Nasprotniki pa opozarjajo, da se lahko ob takšnem modelu razvoja najlepši deli obale spremenijo v zaprta območja za premožne goste, medtem ko lokalni prebivalci izgubijo dostop do zemljišč, narava pa nosi posledice intenzivne gradnje.
Zato so ograje, ki so jih protestniki odstranjevali, postale simbol širšega nezadovoljstva. Za domačine pomenijo zapiranje prostora, ki ga razumejo kot del svojega okolja in preživetja.
Za vlado in investitorje pa predstavljajo začetek projektov, s katerimi želijo obalo vključiti v turistično ponudbo višjega cenovnega razreda.
Za zdaj nobena stran ne kaže pripravljenosti na umik. Rama napoveduje nadaljevanje projektov, protestniki pa vztrajajo, da se bodo vračali, dokler ne bodo dobili jasnih odgovorov o zaščiti narave, lastništvu zemljišč in odškodninah.
Albanska obala je tako postala prostor spopada dveh razvojnih predstav: ene, ki v velikih letoviščih vidi gospodarsko priložnost, in druge, ki opozarja, da se razvoj brez soglasja lokalnega prebivalstva in jasnih okoljskih varovalk lahko hitro spremeni v vir novih napetosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
